Franja

znánje s
1. znanje: znanje jezikov; znanje na pamet; na znanje vzeti
2. poznanstvo: imeti veliko -a
imati mnogo poznanika

védenje s znanje: to se je zgodilo brez mojega -a

védnost ž znanje: to sem naredil z vašo -jo; dati komu kaj v vednost
dati komu što do znanja

erudícija ž (lat. eruditio) erudicija, opsežno znanje

predznánje s predznanje, prethodno znanje: strokovno predznanje

reálije -lij ž mn. realni predmeti, stvarne nauke, stvarne činjenice, stvarno znanje

učíti -ím, uči -ite, učil -a
I.
1. poučavati, predavati kome neko znanje: učiti otroka brati
poučavati dijete, dete čitanju; učiti koga slovenščine (ili slovenščino)
poučavati koga slovenačkom, slovenskom jeziku
2. dali so ga učit obrti
dali su ga na zanat, u šegrte
3. učiti koga kozjih molitvic učiti koga pameti, čitati kome vakelu
II. učiti se učiti: učiti se plesati
učiti plesati, igrati; učiti se pesem na pamet
učiti pjesmu napamet; učiti se za mehanika
učiti za mehaničara; otroci se dobro učijo
djeca, deca dobro uče