Franja

tó zamj. v. ta ta to

tó interj. ala, e baš: to smo ga pili; to ga je udaril; to boš še revež

à interj. ali, to: a bo gledal!

tem pril. tim, to: čim večji, tem razumnejši
čim veći, tim razumniji; čim manj jih je, tem rajši jih imamo
što ih manje ima, to ih više volimo

tísti -a -o taj ta, to, onaj ona ono: srečen je tisti, ki je izpolnil svojo dolžnost do družbe
sretan je onaj (taj) koji je ispunio svoju dužnost prema društvu; srečna je -a, ki dobi dobrega moža; prišla je -a gospodična s slemenic; nagrado so dobili tisti, ki so jo zaslužili

drò i dró dijal.
1. da, naravno, to se zna: "Greš domov?" — "Dro, domov."
2. vrlo, jako: bil je dro vesel

ga gen. ili akuz. od on
1. nalezel se ga je
nakitio se, opio se; imeti ga pod kapo
biti nakićen; dosti ga nese
mnogo može piti; ta ga pihne
on je dovitljiv; polomiti ga
učiniti budalaštinu
2. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel nema čovjeka koji to ne bi znao

in vezn.
1. i: jaz in ti; oče in mati; dobra in skrbna žena; s teboj bom šel in ti pokazal pot; imeli bomo jesti vi in jaz in pes in mucek; to bo naša prva naloga, in naš prvi uspeh
2. te: jaz mu govorim govorim, on pa se ne zmeni
ja mu pričam te pričam, a on ništa
3. a; a to: bal se nas je, in po pravici
bojao se on nas, a to opravdano
4. pa: imeli smo samo eno vrv, in še tisto prekratko

kájpa i kájpak i kájpada pril. naravno, prirodno, dakako, dabogme, to se zna: on kajpada v akciji ne bo sodeloval
on, prirodno, u akciji neće učestvovati

koléden -dna to koledski

námreč i nàmreč pril.
1. naime: zdaj gre namreč za velike stvari
2. to jest, to je: midva, namreč jaz in moj brat, sva bila tam

od predl. s gen.
1. od: iti od doma
ići od kuće; odriniti od sebe
gurnuti od sebe; vračati se od strica; od Drave do Save; ločiti se od prijatelja
rastati se s prijateljem; nekdo od bratov
netko, neko od braće; deset metrov od hiše; tovariši od vodstva; davek od osebnih dohodkov
porez od ličnih dohodaka; prejmi pozdrave od nas vseh; omedleti od strahu
onesvijestiti (-sves-) se od straha; streha od desak
krov od dasaka
2. sa: posloviti se od domačih
rastati se sa svojima
3. to mi je od rok to mi je sneruke; od kraja začeti
ponovo početi; to je od sile
to je previše; od kod
odakle, otkuda; od tod
odovud, otuda; od spodaj
odozdo; od zgoraj
odozgo; od nekdaj
odvajkada; od zdaj
odsad, odsada; od kar
otkako; od daleč
izdaleka; od tedaj
otada; od zunaj
svana, spolja; od znotraj
iznutra; od spredaj
odsprijeda (-spre-); od zadaj
odzada, odostrag; od vseh strani
sa sviju strana, odasvud; od mladih nog
izmalena

potemtákem pril. onda, dakle, to znači: potemtakem si to že dobil

povŕh pril.
1. k tome, uz to, povrh toga: povrh je še to povedal; dati povrh
pridodati
2. površno, ovlaš, na brzinu: to je zelo povrh narejeno; izdelek je povrh ocenjen

rés pril.
1. istina: vse je res; to ni res
2. zaista, doista, odista, zbilja, stvarno: on res dela, kadar začne; res dobro vidim; res veliko ljudi je prišlo; res mi je žal; res, tega ne vem
zaista, to ne znam; pol za pol za šalo
pola istina, pola šala
3. tega ne more, res da ne to ne može, zaista ne
4. ne res da prideš ti ćeš doći, zar ne; je li, ti ćeš doći
5. res da je drago, pa je tudi dobro to je, istina, skupo, ali je i dobro; mladina se je res lotila dela z vnemo, pa tudi starejši ne stoje ob strani
omladina se je, istina, prihvatila posla energično, a ni stariji ne stoje prekrštenih ruku

sevé pril. prirodno, naravno, to se zna, to se razumije, to se razume: to seve ni moj problem; to, seve, ni moj problem; on seve ne more ničesar storiti; on, seve, ne more ničesar storiti; ali si končal nalogo? Seve sem jo končal

sevéda pril. prirodno, naravno, to se zna, to se razumije, to se razume: plačali bomo seveda z drobižem; plačali bomo z drobižem, seveda; plačali bomo, z drobižem seveda; plačali bomo, seveda, z drobižem; ali boste plačali z drobižem? Seveda, z drobižem; Seveda z drobižem

tá ta to pokazna zamj. ovaj ova, ovo, taj ta to; u zavisnim padežima:
za m i s
rod tega tega, temu temu, pri tem pri tem, s tem s tem; ž
rod ta, te, tej i ti, to, o tej i o ti, s to;
dvojina m ta dva i tadva, ž te dve i ti dve i tedve; s te i ti; m ž s pri teh i pri teh, s tema;
množina m ti, ž te, s ta; m ž s teh i teh. tem i tem, pri teh i pri teh, s temi; tega človeka nikoli ne vidiš na ulici; od tega nimamo prave koristi; pri tem prijatelju se bom spotoma oglasil; s tem sosedom sva si zelo dobra; te žene že dolgo nisem videla; daj to tej deklici; to nalogo bo težko zadovoljivo opraviti; s to sošolko se pogosto vidiva; ta dva prijatelja najbolj cenim; ti fantje so izredno hrabri; te žene so v vojni veliko žrtvovale; pri teh letih je človek lahko utrujen; s temi dekleti je sodelovanje uspešno