rabíti rabim, rabi -ite, rabil -ila i rábiti -im
I.
1. upotrebljavati, primjenjivati (-me-) što, služiti se čime: rabiti nož, pamet
2. biti u upotrebi, upotrebljavati se: slama rabi za nastil
3. služiti: noge mi slabo rabijo
4. trebati: rabil bi konja, pa ga nimam
II. rabiti se
1. trošiti se: mehka kreda se hitro rabi
2. upotrebljavati se: prislov se rabi tudi kot predlog; to se več ne rabi
to je izašlo iz upotrebe