Franja

líce s
1. obično mn. obrazi: bleda -a; vdrta -a
upali obrazi; rdeča
-a rumeni obrazi; desno, levo lice
2. lice: gledati komu naravnost v lice; lepo lice; ljubeznivo lice
ljubazno lice; ljubko lice
umilno lice
3. fasada, pročelje: lice hiše
4. prava, prednja, bolja strana čega: lice blaga
prednja strana štofa; lice tkanine, usnja, kovanca
5. obilježje: dati prireditvi slovesno lice
svečano lice
6. izgled: lice pokrajine se je spremenil; storilca so prijeli na -u mesta
krivca su uhvatili na licu mjesta, na mjestu (-me-)

frís m (nj. dijal. Gefrieß) nisko razg. lice: ti bom fris stavšala
nagrdiću ti lice

góbec -bca m
1. gubica, njuška: pasji gobec; jezik mu visi iz -a
2. lice, gubica, njuška: razbiti komu gobec; usekati koga po -u; držati gobec
ćutati; zapri gobec! ; zamašiti komu gobec
začepiti komu gubicu; brusiti si gobec
mnogo govoriti
3. gubičetina, velika gubica, čovjek (-vek) koji mnogo govori

oblíčje s
1. lice: videti svoje obličje v ogledalu; zbrisati kaj z -a zemlje; iz -a v obličje
lice u lice
2. krinka, obrazina, maska
3. v obličje komu kaj povedati skresati komu što u brk

obràz -aza m lice: na -u se mu bere
čita mu se na licu, iz očiju; v obraz povedati komu kaj
reći kome što u lice, skresati komu što u brk; s kislim -om poslušati kaj; poznati koga samo po -u, narediti nedolžen obraz

oséba ž osoba, lice: oseba moškega, ženskega spola; zaupna oseba
povjerljivo (-ver-) lice; civilna, vojaška oseba
vojno lice; prva, druga, tretja oseba ednine, množine; pravna, fizična; duševno motena oseba

subjékt m (lat. subjectum)
1. subjekt, osoba, lice: sumljiv subjekt
2. subjekt, podmet: subjekt v stavku
subjekt u rečenici

grimása ž (fr. grimace) grimasa, nakreveljeno lice, sklib

líčiti -im
1. šminkati, udešavati lice šminkom, mazati bjelilom (bel-) crvenilom, lickati se, frakati se: ličiti obrvi, ustnice
2. mazati lakom, lakirati, lakovati

maskírati -am
I.
1. maskirati, staviti, stavljati masku, obrazinu: maskirati se za maškarado
2. davati, dati čemu prividan spoljašnji, vanjski izgled, prikrivati, prikriti
3. maskirati: maskirati položaj
II. maskirati se maskirati se, prerušiti se, obrazinom zakloniti lice

máškara ž (it. maschera) maškara, maskirano lice, krabulja, čuvida: o pustu hodijo -e po vasi
o pokladama prolaze maškarekroz selo

mŕda ž
1. grimasa, nakreveljeno lice: delati -o
kreveljiti se; obraz je spremenil v jezno -o
2. guzica: dali so mu jih po -i; kurja mrda
trtica

nakljúčiti -im, obično 3. lice
I. odlučiti, odrediti: usoda je tako naključila
II. naključiti se slučajno se dogoditi, desiti se, slučiti se, pasti u dio, deo, brti suđeno: to se nam je tako naključilo

nalíčen -čna -a nalićan, kojim se prekriva lice: -a tančica
nalični veo; -a stran
lice, fasada, prednja strana

nalíčnik m vizir, pokretni dio, deo šljema koji se navlači na lice

oné m i onegá m,
ona ž,
ono s označava 3. lice koje ne možemo ili ne želimo spomenuti po imenu: Kdo je bil pri tebi? — Veš, bil je one, tisti Matic iz Loga. Govoril sem z ono, tisto jezikavo Katro. Včeraj me je obiskal onega, tisti moj lanski inštruktor.

osprédje s
1. prednji dio, deo
2. prednja strana, fasada, lice zgrade, pročelje: ospredje hiše
3. stopiti v ospredje stupiti naprijed, napred; problem manjšin stopa v ospredje
problem manjina postaje sve važniji, pomjera (-mer-) se na prvi plan; biti v -u
biti na prvom, na istaknutom mjestu, mestu

patrón m (lat. patronus)
1. patron, zaštitnik: farni patron
2. pokrovitelj: patron razstave
3. gazda, poslodavac
4. ekspr. dolgočasen patron dosadno lice; odkod se je vzel ta patron
otkud ovaj čudan svat

skriválnica ž
1. v. skrivalica
2. igra u koj treba naći skriven predmet ili skriveno lice

spáčiti -im
I.
1. unakaziti, izopačiti, nagrditi, nakaraditi, izobličiti: spačiti obraz
2. pokvariti: spačiti jezik
II. spačiti se
1. izbekeljiti se, iskriviti lice: spačiti se komu
2. izroditi se, izvrći se: jezik se je spačil
3. pokvariti se: vreme se je spačilo