kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim