gorjé -a s dat. i lok. gorju, instr. gorjem i gorjem, nom. i akuz. mn. gorja, gen. mn. gorij, dat. mn. gorjem, lok. mn. gorjeh, instr. mn. gorji, nom. i akuz. dv. gorji, dat. i instr. dv. gorjema
1. jad, patnja, zlo, nesreća, žalost: pogumno prenašati svoje gorje
hrabro podnositi svoje jade; potožiti komu svoje gorje
izjadati se komu
2. u službi interj. jao, teško, kuku, lele: gorje tebi!; gorje ti, če ne boš molčal