Franja

držáti -im
I.
1. držati: držati kozarec v roki; žeblji dobro držijo; držati v objemu
držati u zagrljaju; trgovec drži blago v skladišču; sovražnik drži še nekaj pomembnih postojank; držati razred v disciplini
2. držati, uzdržavati: držati otroku guvernanto
3. držati, imati u vlasti, biti gospodar: oče, čeprav bolan, še trdno drži kmetijo skupaj
4. držati, nositi: sadno drevje je polno, da komaj drži
5. čuvati: držati denar za hude čase
6. držati, voditi: kam drži ta pot; most drži preko reke
7. držati stranu kome: zmeraj drži z bogatimi
8. držati komu pridigo = brati komu kozje molitvice = brati komu levite očitati komu vakelu, držati komu lekciju
9. držati, trajati: lepo vreme bo še držalo
10. držati, cijeniti (cen-): držati na svojo čast
11. držati figo za koga, komu
željeti (-le-) komu da bi mu posao, pothvat uspio (-peo); držati roke križem
prekrstiti ruke, stajati prekrštenih ruku; trdo držati otroke
strogo odgajati, vaspitati djecu, decu; trdo držati koga
držati koga pod zaptom; krč me drži
uhvatio me grč; bolje drži ga kot lovi ga
bolji vrabac u ruci nego golub na krovu
II. držati se
1. držati se: držati se za roke; kri se drži njihovih rok; držati se direktive kakor pijanec plota
2. držati se na jok
praviti plačljivo lice; držati se na koga
ljutiti se na koga; nazaj se držati pri jedi, pri pijači
umjereno (-mer-) jesti, piti; držati se kot lipov bog
ćutati; drži se kot da ne zna do pet šteti
pravi se kao da ne zna dva unakrst

iméti imam, imej imejte, imel unela, imajoč
I.
1. imati: imeti hišo, dom; imeti kaj soli v glavi
biti pametan; imeti srečo; imeti zaslužek
zarađivati; imeti oblast v svojih rokah
imati vlast u svojim rukama; imeti veliko opraviti
imati mnogo posla, biti veoma zauzet; imeti vsega dovolj
imati svega u izobilju; imeti več sreče kot pameti; vem, s kom imam opraviti
znam s kim imam posla
2. držati: imeti konje, govor, študente na stanovanju
3. držati, smatrati: imeti koga za poštenjaka, za nedolžnega
4. imeti koga za norca držati koga za budalu, praviti koga budalom, sprdati se s kim; imeti ga pod kapo
biti nakićen, biti pripit, biti nakresan, iluminiran; imeti mlade
okotiti se, ošteniti se, oprasiti se, oteliti se, oždrijebiti (-ždreb-) se; imeti s kom prepir
svađati se s kim; imeti koga rad
voljeti (-le-) koga; imeti koga v čislih
cijeniti (cen-) koga; imeti koga trdo, v strahu
držati koga u zaptu; ima me, da bi zaspal
spava mi se
5. morati: imaš priti o pravem času
6. moći: mi imaš posoditi kaj denarja
možeš li mi pozajmiti
II. imeti se: kako se imaš
kako si, kako živiš; dobro se imej
budi zdrav, budi sretan, budi srećan, dobro se provedi
III. ne imeti
nemati: nimam ti kaj povedati
nemam šta da ti kažem; nimaš mu kaj očitati
ti nisi pozvan da ga prekoravaš

meníti i méniti -im
I.
1. misliti, držati: menim, da smo končali; menim, da ta rešitev ni dobra
2. kaniti, namjeravati (-mer-): nisem te menil žaliti
II. meniti se
1. obazirati se, voditi računa o čemu, o kom: ne menim se za tvoje nasvete
2. voditi računa o čemu; brinuti se o čemu: za te grobove se nikdo ne meni
3. mariti: da ga je pahnila v nesrečo, za to se ne meni dosti
4. razgovarati: oče ji je prepovedal meniti se z njim

smátrati -am
1. smatrati, držati: smatrati koga za škodljivca
2. misliti, imati svoje mišljenje: smatram, da to ni prav

spoznávati -am
1. prepoznavati: spoznavati ljudi drugega za drugim
2. upoznavati: spoznavati se s tovariši v brigadi; spoznavati krivico na svoji koži
3. spoznavati, uviđati: spoznavati svoje zmote, napake
4. nalaziti, smatrati, držati: spoznavati kaj za dobro, za pravilno
5. ispovijedati, ispovedati, priznavati: spoznavati krščansko vero

tabernáti -ám (lat. taberna) držati, voditi gostionicu, krčmu

tiščáti -ím, tišči -ite, tiščal -ala
I.
1. tištati, žuljiti: čevelj ga tišči; v želodcu me tišči
2. držati, pritiskivati: tiščati vrata
3. tjerati (ter-): na vodo jo tišči
4. pritiskivati: tiščati za kom; tiščati glave skupaj
sastavljati glave; groši ga tišče
troši mu se; tiščati pene
puštati pjenu; tiščati pest
stiskati pesnicu; kar naprej tišči svoje
ostaje te ostaje pri svome; vsi tišče v Ameriko
svi bi htjeli u Ameriku; sam tišči v nesrečo
sam srija u nesreću; tiščati glavo v pesek
turati glavu u pijesak, pesak
II. tiščati se
1. pripijati se uz koga, uz što: tiščati se k materi = tiščati se matere; hiše se tiščijo druga druge
kuće se dodiruju
2. tiščati si ušesa začepljivati sebi uši

vzdrževáti -újem
I.
1. uzdržavati: vzdrževati družino, ženo in otroke
2. održavati, držati: vzdrževati hišo v dobrem stanju
II. vzdrževati se uzdržavati se: vzdrževati se od pijače, od mesa

blagrováti -ujem nazivati, držati koga sretnim, srećnim: blagroval je trenutek, ko jo je srečal

govoránčiti -im
1. opširno, razvučeno govoriti, pričati: govorančiti o gospodarstvu
2. pejor. držati govor, besjediti (-sed-): govorančiti na proslavah

kontumacírati -am kontumacirati, držati u kontumacu: kontumacirati pse

ograjeváti -ujem
I. ograđivati: ograjevati zemljišče; vrtove ograjujemo s plotovi
II. ograjevati se ograđivati se, držati se rezervirano, rezervisano, zakopčano

planíniti -im dijal. bačijati, suvatiti, suvatovati, držati stoku na suvatu

posedováti -újem posjedovati (-se-), držati u posjedu (-se-), imati kao svojinu: na deželi poseduje hišico in nekaj zemlje; posedujoči sloji
posjedujući slojevi

postíti -ím i postim, posti -ite, postil i postil -ila
I. postiti: postiti koga
držati koga na posnoj hrani
II. postiti se postiti, držati post, ne mrsiti

povaljeváti -újem
1. kotrljati: povaljevati cmok po ustih
2. držati u neredu: knjige vse povsod povaljuje, po mizi, po klopeh, po stolih

predávati -am predavati, držati predavanje, držati predavanja: predavati na univerzi, v društvu, po radiu, na radiu; zanimivo predavati

prekvásiti -im
1. zakiseliti: prekvasiti testo
2. od ređeno vrijeme, vreme držati u pacu, u salamuri; prekvasiti divjačino
3. prožeti, zadahnuti: prekvasiti roman z revolucionarnimi idejami
4. preraditi: umetnik je pobude prekvasil v sebi

pŕsiti se -im se prsiti se, držati se ukočeno, gordo, praviti se važan

referírati -am (lat. referre) referirati, referisati, držati referat, izlagati, predavati: referirati o nalogah kolektiva