Franja

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi

ná nate interj. na: na knjigo; nate veliko darov

gledé na pril. s obzirom na: preizkus materiala glede na odpornost; glede na prejšnje stanje je to napredek

navŕh predl. s gen. na, navrh, na gornju stranu: zložiti knjige navrh omare

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

pri predl. s lok.
1. pri, kod: stati pri oknu; ti predmeti so se našli pri njem; morda imate pri sebi svinčnik; pri izboru teksta se je prevajalec oziral na okus občinstva; biti pri roki
naći se pri ruci; ta problem mu je pri duši; ostati pri svoji trditvi; posekati drevo pri korenini; riba smrdi pri glavi; pri delu in zabavi ohraniti mero; oče je bil pri volji; biti pri denarju; biti pri sebi; biti pri zdravi pameti; Dol pri Ljubljani
2. na: pri slovesu
na rastanku; ne vem, pri čem sem
ne znam na čemu sam
3. kod: bitka pri Stalingradu; turški poraz pri Sisku 1953; gostilna Pri vitezu
4. u: pri temi hoditi okrog; pri belem dnevu
usred bijela dana; pri takem neredu se ne more delati; pri taki bedi; pri vsem tem; pri tvojih letih bi lahko bil pametnejši
u tvojim godinama mogao si biti pametniji
5. kraj: sedeti pri ognju
6. uz: pri vsem bogastvu niso srečni
7. oko, okolo: sedaj je pri dvanajstih letih
8. za: pri mizi se vedi lepo
za stolom se vladaj pristojno
9. ali si kaj pri času imaš li vremena; pri priči da mi izgineš
smjesta, odmah da se izgubiš; pri moji veri
vjere mi; pri moji duši
duše mi

ábranek -nka m
1. maca, resa: leskovi -i
2. na dlakama čovjeka ili životinje ukorijepljeno blato, ukorepljeno blato

ájevski -a -o koji se odnosi na a: ajevska osnova
a-osnova

akordánt m akordant, tko uzima posao na akord

alíbi -ja m (lat. alibi) alibi, negdje (-gde) na drugom mjestu (me-)

alojzijevíški -a -o koji se odnosi na Alojzijevišče

áltovski -a -o koji se odnosi na alt: altovski glas

ambulánca ž (lat. ambulare)
1. v. ambulanta
2. pošta u željezničkom (-lez-) vagonu ili na brodu

ambulánta
1. ambulanta, pokretna bolnica
2. ambulanta, zdravstvena ustanova gdje bolesnici sami dolaze na preglede

apelírati -am
1. apelirati, apelovati, pozivati se na koga
2. obraćati se na koga
3. podnijeti, podneti žalbu na viši sud

apertúra ž (lat. aperire)
1. apertira, pukotina
2. promjer leće, sočiva
3. promjer (-mer) otvora na zastoru kinematografa

aplikácija ž
1. aplikacija, primjena (-men-)
2. ukrašivanje, našivanje izrezanih dijelova (del-) ornamenata od neke tkanine na druge tkanine

aposterióran -rna -o (lat. a posteriori) aposterioran, koji se osniva na iskustvu

aufbíks interj. (nj. auf die Wichse) kao poziv protivniku na borbu

avalíst m avalist(a), pbtpisnik, jemac na mjenici (men-)