Franja

k m nepromj. i promj. ka kaja i ke keja, dvanaesto slovo abecede: mali k; veliki K

k predl. s dat. označava
1. smjer kretanja: izlet k Savici
2. dodajanje nečemu: pripombe k osnutku
3. pripadnost: mačka spada k zverem
4. namjenu: pripraviti se k odhodu
5. uzrok: čestitati k diplomi
6. blizinu vremenske granice, prema: k jutru
u cik zore; obišči nas k novemu letu
posjeti (-se-) nas pred Novu godinu, k nogam
pješice (peš-); razg. ne da k sebi
ostaje pri svomu; to ne bo k pridu
to neće biti dobro; vrniti se k letu
vratiti se do godine; iti k maši
ići na misu; zvoniti k maši
zvoniti na misu; - ispred k i g h: iti h kosilu
iči na ručak; zadeva gre h koncu
stvar se približava kraju; pomakniti se h gozdu
pomjeriti (-mer-) se ka šumi, prema šumi

dotekálka ž otvor za doticanje vode k škrgama kod školjki

kopíka ž drvena motka sa dvostrukom kukom za vučenje čamca k brodu, k obali

navòz -ôza m
1. navoženje: navoz gradbenega materiala
2. rampa, uzdignut kolni prilaz k zgradi
3. navoz, suhi dok

poléga ž polijeganje, poleganje, sklonost k poleženju: žito je podvrženo -i

povŕh pril.
1. k tome, uz to, povrh toga: povrh je še to povedal; dati povrh
pridodati
2. površno, ovlaš, na brzinu: to je zelo povrh narejeno; izdelek je povrh ocenjen

prirásti -rástem i -rásem
I.
1. prirasti: sekati v gozdu več kot priraste; žival je v pol leta precej prirasla
2. prirasti: trta je prirasla do strehe
3. prirasti k srcu prirasti srcu, prirasti k srcu, za srce
II. prirasti se prirasti se, srasti se: mišica se priraste na kost

razústnost ž
1. hvalisavost, razmetljivost
2. sklonost k opadanju, ogovaranju

storíti -im, stori -ite, storil -ila
1. učiniti, uraditi: storiti kaj po svoji vesti
učiniti što prema svojoj savjesti (-ve-): storil se je, kakor da ni slišal
učinio se kao da nije čuo; tu se ne da nič storiti
tu se ne može ništa učiniti, tu se nema šta; storiti si kaj žalega
učiniti sebi što nažao; storiti kako neumnost
učiniti kakvu ludoriju; storiti komu kaj na ljubo
učiniti komu što za ljubav; storiti komu krivico
uraditi komu nepravdu; storiti svojo dolžnost
uraditi svoju dužnost; ne vem, kaj bi moral storiti
ne znam što sam morao učiniti
2. pričiniti: storiti komu škodo
3. činiti: to mi dobro stori; to nič ne stori
to ne čini ništa, ne mari ništa
4. storiti si kaj iz česa primiti što k srcu
5. opčiniti, omađijati koga, činiti kome čini: storiti komu; to mu je bilo storjeno
nabasao je na čini; s tem ni vse storjeno
time nije sve svršeno, urađeno: storiti nesrečno smrt
nesretno umrijeti, nesrećno umreti; strašno smrt storiti
umrijeti groznom smrću; storiti obljubo
zavjetovati (-vet-) se komu
6. milo, inako se mu je storilo
obuzela ga je sjeta, seta; noč se je storila
pala je noć, nastala je noć: storiti koga nesrečnega
unesrećiti koga
7. storjena obleka
konfekcija odijelo, odelo; storjena krivica
učinjena nepravda; rečeno storjeno
rečeno - učinjeno
8. roditi, uspijevati, uspevati: koruza, sadje ne stori na vsaki zemlji
9. krava je storila
krava se otelila