èn ena eno broj, kao imenka eden (dən), gen. enega, ene, dat. enemu, eni, enemu, akuz. enega ili en, ena, eno, lok. pri enem, pri eni, instr. z enim, z eno; mn. nom. eni, ene, ena, gen. enih, dat. enim, akuz. ene, ena, lok. pri enih, instr. z enimi
jedan -dna -o: vsi kakor en mož; vsi za enega, eden za vse; ena lastovka ne naredi pomladi; zamesiti iz ene kile moke; v enem letu se marsikaj zgodi; biti z eno nogo v grobu; ena in ena je dve; dva delata, eden pa počiva; kovanci po en dinar; Titova cesta 1 (ena); ob enih odpelje vlak; ob ena dvajset
(1.20) bo zvonilo; od štirih do ene, od ene do treh; eden poje, drugi svira, tretji žepe vizitira; njeno življenje je eno samo trpljenje; tu so troja vrata: ena držijo na hodnik, ena na verando, ena na stopnice; zvrniva vsak enega
popijmo po čašku; vsi do enega
svi do posljednjega (-sled-)