Franja

o m nepromj. ili promj. o oja, šesnaesto slovo abecede: mali o, veliki O, nečitljivi oji, samoglasnik o; O znak za kisik, Oxygenium; o-osnove

o predl. s lok.
1. o: pisati o dogodku; misliti o problemu; peti o ljubezni; še besedo dve o našem gospodarstvu
još riječ dvije o našoj privredi; knjiga o lepem vedenju
2. kazuje vrijeme: o binkoštih
o Duhovima, o veliki noči
o Uskrsu; o petih popoldne
u pet poslijepodne; o pravem času
u zgodan čas, na vrijeme
3. u: dvomiti o resničnosti njegovih besed
sumnjati u istinost njegovih riječi (re-)

ó interj. ao, o: o, kako trpim

ò interj. o

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

okóli predl. s gen.
1. oko, okolo: zemlja kroži okoli sonca, oviti si nit okoli prsta, zaviti okoli ogla, okoli Novega leta
2. o: pogovor se vrti okoli vsakdanjih problemov
3. hoditi okoli advokatov obigravati, obijati pragove advbkatskih kancelarija
4. uz: imeti koga okoli sebe

okróg predl. s gen.
1. oko, okolo: sedeti okrog mize; ruta okrog vratu
2. o: razpravljali so okrog samoprispevka
3. za: prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; vse misli se mu vrte okrog jedače
sve misli upravljene su mu na jelo; hoditi okrog advokatov
obijati pragove advokatskih kancelarija

po predl.
I. s akuz. po: iti v trgovino po vžigalice; poslati koga po vodo, po kruh; grem po očeta; peljati se po zdravnika
odvesti se po liječnika, po lekara
II. s part. gen. poslati po vina, iti po vode
III. s lok.
1. po: udariti koga po glavi; po prstih se prikrasti v sobo
2. vzdihovati po kom uzdisati za kim; vreči se po kom
vrći se na koga, umetnuti se na koga; po drugih se ozirati
osvrtati se za drugima; toži se mi po domu
čeznem za rodnom kućom
3. po (mjesto, prostor): sprehajati se po gozdu
šetati šumom; ladja plava po morju
brod plovi pa moru, plovi morem; postopati po mestu
bazati po gradu; po gorah je zapadel sneg
planine je pokrio snijeg
4. poslije, posle (vrijeme): po novem letu
poslije Nove godine; po kosilu
poslije ručka; po toči zvoniti je prepozno
dockan je zvoniti poslije tuče; po polnoči
poslije ponoći
5.
(način): po resnici kaj povedati
istinu kazati; klobuk po strani nositi
nahero nositi šešir, naheriti šešir; delati kaj po svoji glavi; sorodnik po materi
rod po majci; urediti kaj po abecedi; gledati koga po strani
gledati koga poprijeko (-preko); po krivem priseči
krivo se zakleti; po nedolžnem obtožen
optužen po pravdi božjoj; po sili vzeti kaj
silom što uzeti, oteti što; po naključju
slučajno; po nesreči
nesrećom
6.
(sredstvo): dobivati poročila po pošti
dobijati vijesti poštom; po junaštvu je prvi med nami
junaštvom je prvi među nama
7. po, prema: po zakonu je tako
8. preko: naročeno mi je po odboru
9. o: streči komu po življenju
raditi kome o glavi

ákanje s akanje, izgovaranje glasa a mjesto o u neakc. slogu: rusko akanje

ákati -am akati, izgovarati a mjesto o u neakc. slogu

akcentologíja ž akcentologija, nauka o akcentu

akústika ž (gr. akoustike) akustika, nauka o zakonima zvuka

alelúja ž (hebr.)
1. aleluja, crkveni spjev, spev: zapeti -o
2. vrsta jela o Uskrsu

asiriologíja ž asiriologija, nauka o životu i kulturi Asiraca

balístika ž (gr. bállein) balistika, nauka o kretanju projektila

balkanologíja ž balkanologija, nauka o Balkanu

barvoslóvje s nauka o bojama

blagoznánstvo s nauka o poznavanju robe

brígati -am
I. ticati se, brigati: kaj to tebe briga
što se to tebe tiče; to me nič ne briga; briga jih, če vse propade
baš ih boli ako sve propadne; brigate me vsi skupaj
marim ja za vas kao za lanjski snijeg; pišam ja na sve vas
II. brigati se za kaj
1. brinuti o čemu, starati se o čemu: za živino se briga hlapec
2. brinuti se za: ne brigam se za tvoje težave; za nobeno reč se ne briga
3. interesirati se, interesovati se: brigati se za najnovejše dosežke v znanosti

búdnica ž
1. budnica: ilirska budnica
2. budnica, svirka za ustajanje
3. kompozicija koja se o narodnim praznicima rano ujutru svira kao znak ustajanja