Franja

šmírati -am (nj. schmieren) nisko razg.
1. šmirati, podmazivati, mazati: šmirati na carini, pri direktorju
2. bacati pune karte u kartanju: ti pa sedaj šmiraj
3. loše, rđavo pisati

šóla ž
1. škola: osnovna šola; ljudska šola
pučka, narodna škola; srednja, visoka, višja šola; tehniška šola
tehnička škola; delovodska šola; nadaljevalna šola
produžna škola; deška, dekliška šola
škola za mušku, žensku djecu, djevojačka škola; zadružna, dopisna, državna šola; manjšinska šola
manjinska škola; plesna šola
plesna škola, škola igranja; pomožna šola
pomoćna škola; vajeniška šola
šegrtska škola, škola za učenike u privredi; kmetijska šola
poljoprivredna škola, agronomska škola; trgovska šola
trgovačka škola; pomorska šola; politična šola
politička škola; strokovna šola
stručna škola; glasbena šola
glasbena, muzička škola; šola za oblikovanje
škola za primijenjenu umjetnost; za medicinske sestre; šola za babice
škola za babice, za primalje, za akušerke; gospodinjska šola
domaćička škola, škola za domaćice; večerna šola
večernja škola; zasebna, javna šola
privatna, javna škola; črna šola razg.
teologija, bogoslovija; enajsta šola
nikakva škola (jer je nekada redovno školovanje za svećenički, sveštenički poziv trajalo deset godina); latinske -e žarg.
gimnazija
2. školovanje: biti brez -e
biti neškolovan; imeti -e
biti školovan; ima sina v -ah
sin mu se školuje
3. školska zgrada: vaška šola
seoska škola: dvonadstropna šola
dvokatna, dvospratna škola
4. žarg. školski razred: sin hodi v tretjo -o
5. žarg. nastava: danes nimamo -e
danas nema nastave
6. škola, udžbenik muzike: violinska, klavirska, pevska šola
7. škola, pravac u nauci, umjetnosti: Platonova filozofska, stoična šola; Vukova šola; praška lingvistična šola; holandska šola

šópast -a -o busenast, u čupercima: -a trava

šôpoma pril. u čupercima, u rukovetima, u svežnjićima, u pramenovima

špán m (madž. ispan < sla. župan) špan, nastojnik nad kmetovima u feudalno doba

špêcar -ja m žarg. potkazivač, tužibaba u školskom razredu, cinkaroš

špêcarka i špêca ž žarg. potkazivačica u razredu

špijónček -čka m
1. špijunčić
2. špijunka, okance, zirka u vratima, gukerl

špitálar -ja m nisko razg. špitalac, radnik u bolnici

šprínger -ja (nj. Springer) nisko razg. špringer, skakač, konj u šahu

šrángati -am svatovima kad vode nevjestu (-ve-) u kuću mladoženje pregraditi put na ivici njezina sela i ukloniti pregradu kad mladoženja plati otkupninu

štafáža ž (fr. staffage), štafaža, ljudski i životinjski likovi u pejzažima; skupina ljudi kao potpora nekome: biti komu za -o

štajercijánstvo s štajercijanstvo, idejna orijentacija germanizatorskih novina Štajerec u doba prije I. svj. rata u slovenačkoj Štajerskoj

štájerec -rca m
1. štajersko vino: točiti -a
2. vlak, voz koji iz Ljubljane polazi za Šajersku ili iz Štajerske dolazi u Ljubljanu: zamuditi -a
3. Štajerec Štajerac, stanovnik Štajerske

štéhovec -vca m natjecatelj, nadmetač u štehvanju

štéhvanje s u Ziljskoj dolini o Duhovima slovenska, slovenačka viteška igra u kojoj momci, jašući na konjima, razbijaju čabrić, obješen na motki, i time oprobaju svoju snagu

štéhvati -am (nj. stechen) natjecati se u štehvanju

štéra ž (bav. auf die stör gehen) zanatlijska usluga u kući i uz hranu mušterije: na -o iti; krojači in čevljarji so nekdaj hodili na -o

štíhati -am
1. štihati, kopati, rahliti zemlju lopatom: štihati na vrtu
2. štehati, štehovati, ubiti, sjeći, seći u kartanju

štímati -am (nj. stimmen) nisko razg. slagati se, biti u skladu: tu nekaj ne štima