Franja

vôzel -zla (eu) m
1. uzao, čvor: mornarski, dvojni, mrtvi vozel
mornarski, dvostruki, mrtvi uzao, čvor; presekati gordijski vozel,
presjeći (-se-) gordijski čvor
2. uzao, čvor: ladja vozi 18 -ov na uro
3. tačka na nebu gdje putanja nebeskog tijela (te-) presjeca (-se-) ekliptiku: vozel Mesečeve tirnice
4. mn. ganglije, čvorovi: živčni -i

vôzlovka ž, obično mn. vozlovke mjesta svih onih tačaka na pločama koje pri njihanju miruju

vréči vržem, vizi ite, vrgel -gla, vržen -a
1. baciti: vreči kamen v vodo, klobuk na tla; vreči komu kamen v glavo; vreči se na koga s polenom v roki
baciti se na koga s cjepanicom (ce-) u ruci; vreči se na koga s polenom
baciti se na koga cjepanicom; vreči sidro
baciti kotvu; vreči kaj v staro šaro
baciti što u staro gvožde; vreči puško v koruzo
baciti pušku u trnje
2. oboriti: vreči dijaka pri izpitu; vino ga je vrglo
vino ga je oborilo; vreči koga s konja
3. odbaciti: vreči kaj od sebe
4. izbaciti: vreči koga iz šole, iz hiše, na cesto
5. svrgnuti: vreči koga s prestola
6. baciti, tresnuti: vreči koga ob tla
7. skresati: vreči komu resnico v obraz
skresati komu istinu u lice
8. vrći se, umetnuti se na koga: vrgel se je po očetu; vreči se na študij
baciti se, dati se na studij; vreči kaj nase
u hitnji, u žurbi što baciti na sebe, upola se obući; vreči karte
odigrati igru kartama; kar vrglo ga je, ko je to slišal
prosto je skočio kad je to čuo; posestvo bo malo vrglo
posjed (-sed) je slabo unosan

vŕhničan m saobraćajno sredstvo na relaciji Ljubljana-Vrhnika, danas autobus

vrhnják m
1. gornji mlinski, vodenični kamen
2. kapa na rakijskom kazanu
3. prozorski nadvoj

vríniti -em
1. ugurati, utisnuti, uturiti: vriniti komu kaj v ro%e; vriniti se v družbo
ugurati se u društvo
2. utrapiti, na silu komu što utrpati: vriniti komu kaj
3. umetnuti, interpolirati, interpolisati: vriniti stavek; napaka se je vrinila
greška se potkrala
4. ubaciti: vriniti agenta, špiona; vriniti se v mrežo

vrvíšče s užište, prostor na brodu ili u pozorištu iznad pozornice gdje je smještena (sme-) užad za dizanje i spuštanje zavjese (-ve-)

vrvohódec -dca m plesač, igrač na užetu, pelivan, pehlivan

vsaksêbi pril.
1. svaki na svoju stranu: šla sta vsaksebi
2. odvojeno: pisati besede vsaksebi; hiše stoje vsaksebi
3. on je spravljal skupaj, ona pa brskala vsaksebi on je zgrtao na gomilu, a ona čeprkala na sve strane

vsevprék pril.
1. na sve strane: zrnje leti vsevprek
2. bez reda, ispreturano, s brda s dola: v sobi je po odhodu gostov bilo vsevprek
3. bez izuzetka: tirane vsega sveta je bilo treba vsevprek pokončati

vstrán pril. u stranu, na stranu: vstran govoriti

vzmnoževáti -újem potencirati, dizati na stepen

vzmnožíti -ím, vzmnoži -ite, vzmnožil -ila potencirati, dići na stepen

vznák pril. nauznak, na leđa, naleđuške, poleđuškč: pasti vznak; ležati vznak

vzórčiti -im desenirati, činiti, praviti desene na tkanini

začása pril. na vrijeme, na vreme, blagovremeno: prišli so začasa

začélnik m na debljem kraju odsječeni (-se-) komad stabla

zadéti -denem, zadeni -ite, zadel -ela, zadet -a
1. zametnuti, staviti na: zadeti koš na hrbet, škaf na glavo
2. zadati, nanijeti, naneti: zadeti komu kaj hudega
nanijeti komu zlo; bog ne zadeni
bože sačuvaj, ne daj bože
3. udariti: zadeti z glavo v strop; zadeti z nogo ob kamen
udariti nogom o kamen; zadeti se ob zid
udariti se o zid
4. naići: pri kopanju studenca zadeti na vodo; pri delu zadeti na težave; zadeti na rudo, na zlato
5. pogoditi: zadeti zajca; zadeti v črno, koga v živo; zadeti milijon na loteriji
6. zadesiti, snaći: zadela ga je nesreča; kap ga je zadela
pala mu je kaplja

zadévanje s
1. zametanje, stavljanje na
2. pogađanje

zadévati -am
1. zametati, stavljati na: zadevati koš na hrbet, motiko na ramo
2. spoticati se: zadevati z nogo ob kamenje
3. ticati se: to mene zadeva, to zadeva vso hišo
4. pogađati: nesreča za nesrečo ga zadeva
pogađaju ga nesreće, nesreće ga snalaze jedna za drugom