-
bezníčar -ja m gost u prljavoj predgradskoj krčmi, vlasnik, sopstvenik ovakve krčme
-
bíba ž u buba, bubica: biba leze, biba gre
-
biciklíst m
1. biciklist(a), velosipedist(a), koturaš
2. biciklist(a), ulizica u odnosu prema starijima i naganjač prema mlađima, podređenima; biciklist je tisti, ki upogne hrbet navzgor, pritiska pa navzdol
-
bíček -čka m
1. bičić: švrkati z -om
2. bič, dugačak, končast protoplazmatički izraštaj u praživotinja: -i spolnih celic
-
bímčkati -am u dječjem govoru grliti, zagrliti, milovati, pomilovati
-
bít -a m najmanji, nedjeljivi dio, nedeljivi deo informacije u binarnom sistemu: celica elektronskega računalnika s štirindvajsetimi -i
-
bíti sem si je sva sta smo ste so, bom boš bo bova bosta bomo boste bodo; bodem
itd.; bodi bodita bodite; bil bila bilo bili bile bila; nisem nisi ni nisva nista nismo niste niso
I.
1. biti: danes sem na obisku pri teti; včeraj sem bil še doma, jutri pa bom že bogve kje; ali je kak izhod iz zagate; ti si moj najboljši prijatelj; pri tebi smo dobro zapisani; tu sta moji dve knjigi; kje pa so tvoje knjige; bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. biti, nalaziti se: hiša je ob cesti
kuća se nalazi kraj puta; za gozdom je travnik
3. živjeti (-ve-), bivati: bolnik ne bo več dolgo
skoro će umrijeti (-re-); ob sobotah in nedeljah sem v vikendu
4. učestvovati: biti na proslavi
5. dogoditi se, desiti se: omenjena nesreča je bila včeraj
6. egzistirati, bivati: razne stvari so, čeprav mi o njih nič ne vemo
7. treba je tudi o tem govoriti
treba i o tome govoriti; to mi ni bilo treba
to mi nije trebalo
8. biti ob vse
izgubiti sve; biti za pričo
biti svjedok, svjedočiti (sve-); dva krat dva je štiri; tri in pet je osem
II. bezlično
1. s negiranim subjektom u gen.: očeta še ni
oca još nema, otac se još nije vratio; pri tej hiši ni miru
u ovoj kući nema mira
2. logički subjekt: žal mi je bilo; deklico je bilo groza
djevojku je hvatala jeza
3. sa part. gen. kao subjektom: kupcev je bilo dosti, blaga pa malo; denarja bo zmanjkalo za vse potrebe
III. lično ili bezlično: takrat je bil hud mraz, je bilo zelo mraz; tam ni govora o pravici; ta nož ni za nič
taj ti nož ne valja
-
blatíšče s mjesto u štali gdje stoka ostavlja balegu
-
blečáti -im u strahu, u nevolji se javljati: srna bleči
-
blískovnik m sprava, naprava u kazalištu, pozorištu za sijevanje (sev-)
-
blók m (fr. bloc < stvnj. bloh)
1. blok, kuća sa više stanova: stanovati v -u
2. blok, sklop kuća: blok hiš
3. skupina baraka u koncentracionom logoru: karantenski blok
4. blok, savez država, političkih stranaka: vzhodni, zahodni blok
5. svezak, sveska, blok: beležni, pisemski, risalni, blagajniški blok
6. velik komad nekog materijala: blok marmorja
7. blok na prelazu preko granice: obmejni blok; iti čez blok; prepustni blok
8. blok motora, željeznički (-le-) blok, startni blok
-
blokáč m starješina (-re-) bloka u koncentracionom logoru: postavili so novega -a
-
blókar -ja m stanovnik u bloku
-
blókfírer -ja m (nj. Blockführer) vođa najniže jedinice germanizatorske organizacije na okupiranom teritoriju u drugom svjet. ratu: vaški blokfirer
-
blokóvnik m blokar, službenik u blokarnici: progovni blokovnik
-
blúf m (engl. bluff) blef, varka, obmana, bacanje prašine u oči
-
bohoríčica ž pismo koje je zaveo u 16. v. A. Bohorič te se održalo kod Slovenaca do sredine 19. v.
-
bokálnica (u̯n) ž motka, žarač za podsticanje žeravice u žežnici
-
bóks m (engl. box) boks, pregrada u konjušnici, u tržnici, na parkiralištu: tržnica ima pet -ov; -i za konje, avtomobile
-
bòlj pril. više, superl. najbolj
1. obrazuje perifrastički komparativ kod pridjeva koji nemaju komparativa s formantom: bolj zelen
zeleniji; bolj goreč
gorljiviji; bolj oddaljen
udaljeniji
2. više, kazuje višu mjeru glagolske radnje ili stanja: ta nas je bolj prepričal
ovaj nas je više uvjerio; kolikor bolj so kmete tlačili, toliko bolj so se upirali
3. više, u poredenjima; pijanci so se bolj drli kakor peli
4. opredeljuje značenje pridjeva ili priloga, više: to je bolj slab gospodar; denarja je bolj malo