Franja

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama

otrésati -am
I.
1. otresati: otresati hruške, prah s čevljev, sneg z drevja, pepel s cigare; otresati veje
2. otresati jezik prigovarati, mnogo govoriti, ogovarati; otresati sitnost
dosađivati komu
II. otresati se otresati se: otresati se vsiljivca, nepotrebnih nasvetov, svojih dolžnosti; spet se otresa na moža
opet grdi muža; že spet se nekaj otresa
opet nešto gunđa

petelíniti -im
I. ekspr. udvarati se, obiljetati, obletati koga: peteliniti okrog dekleta
II. peteliniti se ekspr.
1. uznemirivati se, uzrujavati se: peteliniti se za prazen nič
2. šepuriti se, kočoperiti se, gorditi se: peteliniti se s svojimi uspehi
3. uobraženo govoriti, osiono se ponašati
4. junačiti se

pískati -am
1. piskati, piskutati, govoriti tankim, visokim glasom
2. svirati: piskati na flavto; pastir piska
3. zviždati: lokomotiva piska pred postajo
4. fijukati: veter piska
5. tanko piskati teško se probijati, sastavljati kraj s krajem; tanka mu piska; to bo še piskal
čeka ga još težak život

plávšati -am (nj. dijal. plauschen)
1. razg. ćaskati, čavrljati, ćeretati: vse popoldne sta plavšali
2. govoriti komu, udvarati se komu, zavoditi koga: ni treba moje ljubice plavšati

pléntati -am
1. proklinjati koga, psovati: plental je nad vsemi
sve je psovao
2. bes te plentaj
da te đavo nosi, đavo te odnio, aratos te bilo
3. trabunjati, bulazniti, govoriti besmislice

pleteníčiti -im preklapati, govoriti koješta

po pril.
1. po: po eden
po jedan; po dva
po dva; po trije možje
po trojica; po enkrat
po jedanput; po dvakrat
po dva puta, po trikrat
po tri puta; postaviti v vrsto dva po dva
postrojiti dva po dva; po več tednov ga ni
nema ga po više tjedana, po više sedmica, po više nedjelja (-del-)
2. govoriti po slovensko govoriti slovenski, govoriti slovenački; po pasje živeti
živjeti (-ve-) kao pas

ragljáti -ám
1. torokati, brbljati, mnogo govoriti o svemu i svačemu: ženske ragljajo
2. brbljati: gosi ragljajo

režáti -ím
I.
1. zjapiti, zijati, zjati: rana reži; vrata režijo
2. režati: psi režijo na tujca
3. režati, ljutito govoriti kroz zube: režati na koga; v slabi volji samo reži
4. zijati, zjapiti: brezno mu reži nasproti
II. režati se keziti se, kesiti se, cerekati se: režati se komu v obraz; režati se na vsa usta; režati se kot cigan belemu kruhu

robíti robim, robil -ila i róbiti -im
1. rubiti, porubljivati, opšivati: robiti prt, rjuho
2. slobodno, prostački govoriti: neslane, mastne robiti

sesljáti -am (ə) u govoru ne razlikovati piskave od šuštavih suglasnika (c — č, z — ž; s — š), nego za jedne i druge govoriti neki srednji suglasnik

spakováti se -ujem se
1. kreveljiti se, praviti grimase: spakovati se komu
2. neprirodno, afektirano, namješteno se vladati ili govoriti: govori slovensko, kaj se spakuješ po nemško; spakovati se v jeziku; pri kosilu se spakuje kot kakšna imenitna dama
3. rugati se: spakovati se komu

spregovoríti -im, spregovori -ite, spregovoril -ila
1. progovoriti, početi govoriti: otrok je zgodaj spregovoril
2. progovoriti, reći svoju riječ, reč: končno bo moral spregovoriti svojo besedo; spregovoriti samo nekaj besed; ne da mi spregovoriti; nazadnje so spregovorili topovi
3. progovoriti, porazgovoriti se: treba bo spregovoriti z očetom

šléviti -im aljkavo, nejasno, glupo govoriti: nehaj že šleviti

štékati -am štekati, govoriti s protezom š ispred t,
na primjer štukaj
mjesto tukaj

švapáti -am švapati, govoriti v mj. l ispred tamnih samoglasnika: sem šva mj. sem šla; gvava mj. glava; vopata mj. lopata; vuč mj. luč

tvésti tvezem, tvezi -te, tvezel -zla, tvezen -a pričati koješta, govoriti budalaštine, trućati, lupetati

žléviti -im
1. polako, lijeno žvačući jesti: žleviti kruh
2. nerazgovijetno, nerazgovetno govoriti: ves čas nekaj žlevi
3. pohlepno piti: do jutra so žlevili v gostilni

žužnjáti -am
1. sporo, tromo raditi: ves dan nekaj žužnja, pa nič ne naredi
2. sporo i nejasno govoriti, mrmoriti, mumlati: ne žužnjaj sebi pod nos