Franja

číčati -am
I. čičiti, sjediti (sede-): čičati na tleh
II. čičati se čičiti se, sjesti: čičaj se lepo, pa tiho bodi

číček -čka m v. čičerka

číčerka ž (lat. cicer) bot. naut, leblebija, slanutak, slani grah, Cicer arietinum

číčka ž u vezi čička čačka
1. črčkarija, piskaranje: težko prebira otroške -e in čačke
2. sitnica, trica: prepirajo se za svoje -e in čačke

číčkast -a -o načičkan, nakinđuren: -o se oblačiti

číčkati -am
I. čičiti, sjediti (sede-): čičkaj, pa tiho bodi
II. čičkati se čičiti se, sjesti (ses-)

číčkati se -am se pretjerano (-ter-) i bez ukusa se kititi, kinđuriti se

číčki -a -o ćićki: čički dialekt
dijalekt kojim govore Ćići u Istri

číčniti -em čičnuti, sjesti (ses-): punčka čične na tla

čífut m (t. čyfyt, ar. )
1. Čifutin, Jevrejin
2. ćifut, škrtac, lihvar, varalica

čifutaríja ž Židovi, Jevreji

čífutski -a -o židovski, jevrejski: -a krčma

čígar nepromj. zamjenica, odnosi se na muška lica i kazuje čije je što: kmet, čigar hiša je zgorela
seljak kojega kuća je izgorjela (-re-)

čigáv -a -o čiji: -a roka je to; čigav si, mali

čigra ž zool. čigra, Sterna

čìh interj. podražava zvuk pri kihanju, kijanju

čík m
1. čik, pikavac, opušak: ugasiti čik
2. komadić duhana, duvana žvakanca: žvečiti čik
3. žarg. negativna ocjena (-cen-) u školi: imati čik iz fizike
4. padel je kot čik pao je kao klada
5. čik gumi guma za žvakanje

číkanje s žvakanje duhana: klobasa tobaka za čikanje
smotak duhana za žvakanje

číkar -ja m
1. žvakač duhana, duvana: pljuva kot čikar
2. strastan pušač: to je hud čikar
3. žarg. učenik s negativnim ocjenama

číkast -a -o prljav od žvakanja duhana, duvana