Franja

stéžka i stéžkoma pril. teško, s mukom: stežka hoditi, delati; to boš stežka prodal

stópa ž, obično mn.
stope stop
1. stupa, sprava u kojoj se ljušti ječam, proso, heljda
2. mlin, vodenica s tučkovima za ljuštenje ječma, prosa i heljde, za tucanje hrastove kore, za mljevenje (mlev-) rudače itd.; noge so mi težke kot -e
noge su mi teške kao olovo

stŕda pril.
1. tvrdo: strda udariti ob kaj
2. teško, s mukom: strda kaj doseči

strdína ž saće s medom, med u saću

stríp m (engl. strip) strip, crtana priča s tekstom

strúnjak m monokord, glazbalo s jednom žicom

stúdoma pril. s gađenjem, s gnušanjem

svetlôbnica ž
1. otvor za svjetlost (-ve-)
2. vrh kupole, vrh kubeta s prozorčićima

šájtrga ž (bav. Scheibtruhen) tačke, kolica s jednim točkom, za guranje

šalíti se šalim se, šali -ite se, šalil -ila se i šáliti se -im se šaliti se, šegačiti se s kim: šaliti se s kom; z njo se ne šali; saj sem se samo šalil
ta šalio sam se samo

šánk m (nj. Schank) šank, gostionička tezga s koje se služi gostima piće i drugo

še pril.
1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
kaži još ti; zdaj pa še to
a sada još ovo; si še tam
jesi li još tamo; še kaj pridi
dođi još; prihajali so še in še
dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
daj mi još kaput; še in še je govoril
govorio je bez kraja; še in še je pil
pio je te pio, bez kraja
2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
danes još ne; pri nas še ne
kod nas još ne; še malo ne
ni malo; še tega ne ve
ni to ne zna
3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
nije progovorio ni riječi
4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
kako si? koješta, još nekako
5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
da li ovako? — ne, nikako
6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći

šentjánževec -vca m posljednja čaša vina koju pije domaćin s gostima pred rastanak

šešljáti -am šušljetati, vrskati, izgovarati glas š mjesto glasa s

škíliti -im (stvnj. scilihen)
1. biti razrok, zrikav, škiljav, škiljiti: otrok že od rojstva škili; škiliti na obe očesi, na eno oko, z enim očesom
2. krišom pogledati: škiliti h komu v zvezek, v knjigo; škiliti za dekleti
3. merkati, s nekom namjerom (-mer-) gledati: Turek že spet škili čez mejo

škrábica ž škrabica, škrabija, kutija s otvorom za ubacivanje priloga: škrabica v cerkvi

škŕbast -a -o i škŕbav -a -o škrbav, s oštećenim, krnjim zubima: -a ženska; škrbast nož; -a skleda; -e grablje

šmárno -ega s praznik Velike Gospođe, Velike Gospojine: to je bilo ob -em

šodó -ja m (fr. chaudeau) šodo, punč s jajima, preliv za kolače

špágarica ž, obično mn. špagerice, cipele s potplatom od špage