Franja

domériti -im
1. domjeriti (-mer-), dodati pri mjerenju
2. domjeriti, premjeriti do kraja

dóžnjek m dijal. vijenac od klasja koji se splete pri kraju žetve

dúktus m (lat. ductus) duktus, način vodenja pera pri pisanju

dvópotéznik m šahovski problem pri kojemu treba u dva poteza matirati

fántovščina ž
1. gozba koju priređuje mladoženja svojim vršnjacima uoči svadbe
2. iznos kojim časti momak starije vršnjake pri stupanju u momaštvo

flažolét m (fr. flageolet) flažolet, ton koji nastaje pri blagom dodiru prsta na odredenim mjestima (mest-) žice

goníti gonim
I.
1. tjerati (ter-), pokretati: voda goni mlin in žago
2. tjerati: goniti konja
3. goniti: goniti sovražnika
4. gaziti, nogama pritiskivati: goniti meh
5. tjerati; prisiljavati: goniti na delo
6. tjerati: ostani, saj te nikdo ne goni
7. goniti, tvrdoglavo ostajati pri svome, jedno te isto govoriti; venomer eno in isto goni
8. navoditi: goniti vodo na svoj mlin
9. hajkati: pes goni
II. goniti se
1. tjerati se: psica zajklja, mačka se goni
2. voditi se: krava se goni
3. tražiti pastuha, pastuva: kobila se goni

hehé i hehè interj. podražava glas pri smijanju, smejanju

ho interj. izražava
1. glas pri smijanju, smejanju: ho ho ho, se je krohotal
2. ljutnju, otpor: ho, ti prodana duša!
3. ruganje, ismijavanje, ismevanje: ho, kakšna reva si!

hodník i hódnik m
1. grubo, ručno tkano domaće platno
2. kučina, grubo, neobrađeno vlakno kao ostaci pri preradi lana i konoplje

hŕsk interj. označava glas pri lomljenju, prekidanju, krc

hu interj.
1. za izražavanje užasa, neprijatnog osjeta (-set-): volkovi, hu; hu, kri
2. za podražavanje muklog glasa noćnih ptica: hu hu hu se oglaša sova
3. podražava glas pri hukanju u ruke: hu hu je hukai v premrle prste

imenováti -ujem, imenoval-ala
1. imenovati, navesti, navoditi po imenu: obtoženec ni hotel nikogar imenovati
2. imenovati, postaviti, postavljati: imenovati koga za tajnika
3. nazvati: imenovati koga lažnika
4. imenovati dijaka pri šolski konferenci ocijeniti (-cen-) đaka slabom ocjenom (-cen-) pri školskoj konferenciji; kako se imenuješ
kako se zoveš

izvŕtkí -ov m mn. trunje, otpaci koji nastaju pri bušenju

klénk m glas pri pojedinačnom udarcu zvečka o zvono

klénk interj. podražava glas pri pojedinačnom udarcu zvečka o zvono

kólc (uc) na glas koji se čuje pri štucanju

kôncem predl. s gen. pri kraju, na kraju: knjiga bo izšla koncem leta
pri kraju godine; hiša koncem vasi
kuća na kraju sela: koncem koncev se je že spametoval
na kraju krajeva ipak se je opametio

končníca ž
1. zastavnica pri postelji: končnica postelje
2. prednje strana košnice "kranjič": panjske -e
3. gram. završetak, nastavak: končnica besede
4. završna faza: končnica šahovske igre

kresoválec -lca (uc) m učesnik pri paljenju ivanjdanske vatre, krijesa, kresa