Franja

tólči tolčem, tolci -ite, tolkel -kla (ou)
I.
1. tući, udarati, biti: vsi so toklli ubogega otroka; tolči sovražnika z artilerijo
2. tući, tucati: tolči orehe, sladkor v možnarju; tolči kamenje
3. lupati: srce glasno tolče; tolči z glavo ob zid
lupati glavom o zid; motor tolče; tolči s pestjo ob mizo
lupati šakom o sto
4. tolči smetano tući vrhnje, praviti snijeg, pjenu od bjelanceta
5. tolči revščino boriti se sa siromaštinom, kuburiti
6. tolči nemščino natucati njemački
II. tolči se
1. biti se, boriti se: tolči se s sovražniki
2. probijati se: tolči se skozi življenje

trípati -am i -pljem
1. treptati: tripati z očmi
2. kucati, biti: srce naglo triplje
3. koprcati se: riba triplje, ko jo vržeš na suho

žehtéti -im, žehtel -ela izbijati, biti: peč je tako vroča, da kar žehti
od vruće peći izbija jara; od njega žehti žganje
od njega kulja rakija; od plesa ji žehte lica
od plesanja su joj zajapureni obrazi; žehteti po maščevanju
gorjeti (-re-) od žudnje za osvetom

žícati -am žicati, žicariti, biti, tući žicu, okolišnim putem nešto moliti, tražiti: žicati koga za denar, za cigarete; žicati od koga cigarete

avanzírati -am (fr. avancer) avanzirati, avanzovati, napredovati, biti unaprijeđen

báti se bojim se
1. bojati se: bati se sovražnika, noči; zelo se bati = močno se bati
veoma se bojati; boji se ga ko hudič križa
veoma ga se boji
2. respektirati koga: fant se boji samo očeta
3. sa zebnjom očekivati: bati se kazni, smrti, trpljenja
4. biti zabrinut: starši se boje za otroke

bedéti -im (ə) bdjeti, bdeti, biti budan: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; starši bedijo nad otroki; bedéč -a -e
budan: to sem videl z bedečimi očmi; bede, bedeč pril.
budno: bede ležati

bingljáti -am
1. klatiti se viseći: medalje mu bingljajo na prsih; noge mu bingljajo z voza
klate se noge koje mu vise sa kola
2. biti obješen, visjeti, visiti, njihati se: bingljati na veji; ta bo še bingljal

bolováti -ujem
1. bolovati, biti bolestan: bolovati za revmo
2. bolovati, biti na bolesničkom dopustu: že mesec dni boluje

bóm boš bo, bova bosta, bomo boste bodo
1. buduće vrijeme od biti: to bo najbrž res
to će biti istina; jaz bom vesel tvojega uspeha
ja ću se radovati tvojemu uspjehu (-pe-)
2. kazuje zapovijed: ali boš tiho!
ćuti!; vi nama ne boste ukazovali
nemojte vi nama zapovijedati (-ved-)
3. sa "naj" kazuje želju: naloga naj bo skrbno izdelana
zadatak da bude pažljivo izraden
4. u koncesivnim rečenicama: naj bodo kandidati še tako pripravljeni, za njih je izpit še vedno tvegan
da su se kandidati bilo kako spremili, za njih je ispit još uvijek, uvek riziko

botrováti -ujem
1. kumovati, biti kum pri krštenju, krizmi: botrovati mnogim otrokom v vasi
2. prouzročiti, prouzrokovati: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol
alkohol je uzrok mnogim saobraćajnim nesrećama, udesima

bréme -ena s, mn. bremena
1. breme, teret: naložiti si težko breme; nositi breme na plečih; opotekati se pod težo -a
posrtati pod težinom tereta
2. breme, teret, briga: vsak nosi svoje breme
3. breme, dužnost, obaveza: država je prevzela nase breme plačevanja
4. dažbina: oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen
5. biti komu v breme biti komu na teret

bréznati se -am se biti u dobu parenja, tjerati (ter-) se: mačke se breznajo

čemériti se -im se (čəm) i čmériti se -im se biti zlovoljan, mrgoditi se, mrštiti se

dajáti dajem i dájati dajem
I.
1. davati: dajati darove, za spomin; vse življenje moram samo dajati; dajati bolnikom injekcije
2. davati, dopuštati: tega mi vest ne daje
3. vbogajme dajati
udjeljivati (-del-), milostinju davati; želodec ga daje
boli ga želudac, stomak; revmatizem me daje
muči me reumatizam; v nič dajati koga
potcjenjivati (-cen-) koga, omalovažavati koga; sosedom se v zobe dajati
izložiti se klevetničkim jezicima susjeda; z obema rokama dajati
davati kapom i šakom
II. dajati se
1. biti se, boriti se: partizani se dajejo z Nemci
2. svađati se, gložiti se: sinova se dajeta za dedščino

degáti -am
1. star. bacati: degati kamenje v vodo
2. dijal. dosađivati komu, biti kome na vratu: degati koga

dolgováti -ujem (u̯g) dugovati, biti dužan: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujem ji hvaležnost; vam dolgujem srečo

drstíti se -im se mrijestiti (mres-) se, bacati ikru, biti se, prporiti se: postrvi se že drstijo

drugováti -ujem
1. drugovati, biti s kim u društvu: drugovati komu; gostu sta drugovali domači dekleti
2. djeverovati (dev-), djeverisati, biti djever na vjenčanju (ven-)

držáti -im
I.
1. držati: držati kozarec v roki; žeblji dobro držijo; držati v objemu
držati u zagrljaju; trgovec drži blago v skladišču; sovražnik drži še nekaj pomembnih postojank; držati razred v disciplini
2. držati, uzdržavati: držati otroku guvernanto
3. držati, imati u vlasti, biti gospodar: oče, čeprav bolan, še trdno drži kmetijo skupaj
4. držati, nositi: sadno drevje je polno, da komaj drži
5. čuvati: držati denar za hude čase
6. držati, voditi: kam drži ta pot; most drži preko reke
7. držati stranu kome: zmeraj drži z bogatimi
8. držati komu pridigo = brati komu kozje molitvice = brati komu levite očitati komu vakelu, držati komu lekciju
9. držati, trajati: lepo vreme bo še držalo
10. držati, cijeniti (cen-): držati na svojo čast
11. držati figo za koga, komu
željeti (-le-) komu da bi mu posao, pothvat uspio (-peo); držati roke križem
prekrstiti ruke, stajati prekrštenih ruku; trdo držati otroke
strogo odgajati, vaspitati djecu, decu; trdo držati koga
držati koga pod zaptom; krč me drži
uhvatio me grč; bolje drži ga kot lovi ga
bolji vrabac u ruci nego golub na krovu
II. držati se
1. držati se: držati se za roke; kri se drži njihovih rok; držati se direktive kakor pijanec plota
2. držati se na jok
praviti plačljivo lice; držati se na koga
ljutiti se na koga; nazaj se držati pri jedi, pri pijači
umjereno (-mer-) jesti, piti; držati se kot lipov bog
ćutati; drži se kot da ne zna do pet šteti
pravi se kao da ne zna dva unakrst