Franja

lepodúšnost ž harmoničan, a pasivan odnos prema svijetu, svetu

máhničevec -vca m pristaša kulturnih i vjerskih (ve-) pogleda A. Mahniča

nakléstiti -im, nakleščen -a -o
1. nakresati, naklaštriti: naklestiti vejevja
2. izlemati, istući, izlupati: naklestiti koga s palico

nikár nikarta nikarte pril.
1. nemoj -te: nikar še ne hodi
nemoj da ideš; nikarta ne hodita
(dvoj.) nemojte otići; nikarte se ne jokajte
(mn.) nemojte plakati
2. a kamoli: še videl ga nisem, nikar z njim govoril
3. ni, niti: nikar kaplje ne dam; ni se pokazala nikar meglica
4. kao zabrana u vezi s neodređenim glagolskim oblikom: nikarte mene Turku dati
nemojte mene Turčinu davati
5. nikar se me ne boj ne boj me se; nikarte tako
nemojte, prestanite tako

obój -a -e
1. oboji -a -e, i jedan i drugi: mladina -ega spola; -e vino, belo in črno; čutil je veselje in žalost, -e hkrati
osjećao je radost i žalost, i jedno i drugo u isto vrijeme
2. oboji, obadvoji: -a vrata je odklenil; dvoje hlač imam, -e so nove; -i svatje
oboji svatovi, naši i još neki

ókati -am izgovarati glas o umjesto a

pa vezn.
1. a, pa: nisem bogat, pa vendar srečen
2. i, te: brat pa sestra, ne gre pa ne gre, tu pa tam
3. a: opozoril sem jih, pa vem, da zastonj
4. te, zato, stoga: ti si ga poklical, pa mu ti povej
5. pak: svoje so končali, pa so odšli

pak pril. pak, pa, a: kdo bo šel na stražo? — ti vendar, kdo pak

rájnki -a -o v. rajni -a -o

skopúšen -šna -o, skopuški -a -o cicijaški, džimrijski

slepíca ž
1. sljepica, slepica, slijepa, slepa žena
2. kalj, pećnjak
3. zarastao čvor u drvetu
4. fenjer koji svijetli a nosilac mu nije osvijetljen
5. obično mn. zool. sljepice, Typhlopidae

steníca ž stjenica (-te-) steničast -a -o stjeničast (-te-)

strmán -mna -o v. strm -a -o

svínjkati -am igrati se "svinjke", jedan od igrača pokušava drvenu lopticu "svinjku" utjerati u rupu, a drugi igrači ga pri tome sprečavaju

transformátor -ja m transformator transformatorski -a -o transformatorski

víničar -ja m vincilir, najamnik bezemljaš koji obrađuje i nadgleda tuđi vinograd, a gazda mu nudi stan u kućerku koji stoji uz vinograd

vinotòč -óča m vinotočje, ugostiteljski lokal gdje se toči vino a ne služi se jelima

víti vijem, vij -te, vil -a, vit -a
I.
1. viti: viti venec, prejo, trto
2. viti, namotastvati: viti prejo na tuljavo, na klobčič
3. obavijati: viti trak okrog čela
4. kršiti, lomiti: viti roke v žalosti
5. stezati: krč me vije
grč me steže; po trebuhu me vije
imam grčeve u trbuhu
II. viti se
1. krivudati: potok se vije po polju
2. grčiti se, savijati se: bolnik se vije od bolečin
3. penjati se, verati se: fižol se vije na natič
4. viti se: zastava se vije pred brigado

vsaksêbi pril.
1. svaki na svoju stranu: šla sta vsaksebi
2. odvojeno: pisati besede vsaksebi; hiše stoje vsaksebi
3. on je spravljal skupaj, ona pa brskala vsaksebi on je zgrtao na gomilu, a ona čeprkala na sve strane