Franja

bikobórec -rca m borac s bikovima

bikobórski -a -o
1. borački: -a parada; -o oblačilo
odijelo, odelo za borca s bikovima
2. za borbu s bikovima: -a arena

bíkonkáven -vna -o (lat. bis. concavus) bikonkavan, s obje strane udubljen

bíkonvéksen -sna -o (lat. bis. convexus) bikonveksan, s obje strane ispupčen

bíti sem si je sva sta smo ste so, bom boš bo bova bosta bomo boste bodo; bodem
itd.; bodi bodita bodite; bil bila bilo bili bile bila; nisem nisi ni nisva nista nismo niste niso
I.
1. biti: danes sem na obisku pri teti; včeraj sem bil še doma, jutri pa bom že bogve kje; ali je kak izhod iz zagate; ti si moj najboljši prijatelj; pri tebi smo dobro zapisani; tu sta moji dve knjigi; kje pa so tvoje knjige; bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. biti, nalaziti se: hiša je ob cesti
kuća se nalazi kraj puta; za gozdom je travnik
3. živjeti (-ve-), bivati: bolnik ne bo več dolgo
skoro će umrijeti (-re-); ob sobotah in nedeljah sem v vikendu
4. učestvovati: biti na proslavi
5. dogoditi se, desiti se: omenjena nesreča je bila včeraj
6. egzistirati, bivati: razne stvari so, čeprav mi o njih nič ne vemo
7. treba je tudi o tem govoriti
treba i o tome govoriti; to mi ni bilo treba
to mi nije trebalo
8. biti ob vse
izgubiti sve; biti za pričo
biti svjedok, svjedočiti (sve-); dva krat dva je štiri; tri in pet je osem
II. bezlično
1. s negiranim subjektom u gen.: očeta še ni
oca još nema, otac se još nije vratio; pri tej hiši ni miru
u ovoj kući nema mira
2. logički subjekt: žal mi je bilo; deklico je bilo groza
djevojku je hvatala jeza
3. sa part. gen. kao subjektom: kupcev je bilo dosti, blaga pa malo; denarja bo zmanjkalo za vse potrebe
III. lično ili bezlično: takrat je bil hud mraz, je bilo zelo mraz; tam ni govora o pravici; ta nož ni za nič
taj ti nož ne valja

blokóvnica ž blokarnica, manja zgrada na željezničkoj (-le-) pruzi s uređajem za signalizaciju

bòlj pril. više, superl. najbolj
1. obrazuje perifrastički komparativ kod pridjeva koji nemaju komparativa s formantom: bolj zelen
zeleniji; bolj goreč
gorljiviji; bolj oddaljen
udaljeniji
2. više, kazuje višu mjeru glagolske radnje ili stanja: ta nas je bolj prepričal
ovaj nas je više uvjerio; kolikor bolj so kmete tlačili, toliko bolj so se upirali
3. više, u poredenjima; pijanci so se bolj drli kakor peli
4. opredeljuje značenje pridjeva ili priloga, više: to je bolj slab gospodar; denarja je bolj malo

božíčnica ž priredba uoči Božića s darivanjem djece (de-)

brakáda ž brakada, lov s goničima

bravúra ž
1. bravura, nešto što je s velikom vještinom, stručnošću izvedeno: izvajati -e na trapezu
2. neustrašivost, odvažnost

brazgotíniti se -im se iscjeljivati (-ce-) se, zamlađivati se, zarastati s ožiljkom: rana se brazgotini

bŕcati -am
1. udarati nogom: besno brcati v vrata; ta konj rad brca
2. šorati, šutirati, šutati: brcati žogo
šorati loptu
3. brcati kamenje s poti nogom uklanjati kamenje s puta

brez predl.
1. s gen. bez: biti brez dela; brez potrebe se razburjati; otrok brez staršev; meso brez kosti; letalo brez pilota
2. čaj brez čaj bez ikakvih dodataka; ta človek ni brez
ovaj čovjek nije bez para, bez ugleda u društvu

bríg m (engl. brig) brig, dvojedrenjak s križnim jedrima

briskírati -am (fr. brusquer)
1. briskirati, postupati s kim nabusito
2. ne uvažavati

bríti brijem
1. brijati: brivec me brije; briti na suho; briti se z aparatom
2. brijati, oštro duvati, oštro puhati: veter brije
3. briti norce s kom šegačiti se s kim, titrati se s kim

brusína ž
1. bruševina, prašina koja nastaje pri brušenju, glačanju
2. korito s vodom ispod tocila

búrnus m (t. bornuz, ar. )
1. burnus, vuneni plašt s kukuljicom
2. nekada težak ili vozarski plašt

búrnus m (t. bornuz, ar. )
1. burnus, vuneni plašt s kukuljicom
2. nekada težak pastirski ili vozarski plašt

céh m (nj. Zeche)
1. ceh, zadruga, esnaf, rufet: čevljarski, krojaški ceh; sprejeti koga v ceh
2. pejor. grupa ljudi istoga zanimanja te s istim interesima: novinarski, filmski ceh