Franja

vinotòč -óča m vinotočje, ugostiteljski lokal gdje se toči vino a ne služi se jelima

viséti visim, visi -ite, visel -ela
1. visiti, visjeti: zastava visi na drogu
zastava visi na koplju; ob strani mu meč mu visi meč
o boku mu visi mač veje visijo čez plot
grane vise preko plota; preko tarabe; življenje mu visi na niti
život mu visi o koncu; obleka visi na njem; nekaj visi v zraku
2. lebdjeti (-de-): postovka visi v zraku
klikavac lebdi u vazduhu; nad goro visi oblak
3. visiti, zadržavati se: zmeraj visi pri sosedovem dekletu
4. visiti, biti nagnut, naheren: svet, cesta visi, voz visi na eno stran
5. visiti, ne biti riješen, rešen: igra še visi; vreme visi
vrijeme se ne mijenja; visi bolj na stricu kot na očetu
više voli strica nego oca

víti vijem, vij -te, vil -a, vit -a
I.
1. viti: viti venec, prejo, trto
2. viti, namotastvati: viti prejo na tuljavo, na klobčič
3. obavijati: viti trak okrog čela
4. kršiti, lomiti: viti roke v žalosti
5. stezati: krč me vije
grč me steže; po trebuhu me vije
imam grčeve u trbuhu
II. viti se
1. krivudati: potok se vije po polju
2. grčiti se, savijati se: bolnik se vije od bolečin
3. penjati se, verati se: fižol se vije na natič
4. viti se: zastava se vije pred brigado

vláčenica ž dijal. položnica, izdanak loze koji se ukopa

vlačíti vlačim, vlači -ite, vlačil -ila i vláčiti -im
I.
1. vući: vlačiti drva iz gozda; vlačiti po tleh
vući po zemlji; vlačiti za seboj; vlačiti ladjo po reki
vući, tegliti lađu po rijeci, uzvodno; vlačiti kaj po rokah
vuči što po rukama; megle se vlačijo po dolinah
2. izvlačiti: vlačiti kaj na dan
3. drljati, branati, vlačiti: eden orje, drugi vlači
4. ljudje ga vlačijo po zobeh
ljudi ga ogovaraju
II. vlačiti se vucarati se, vucariti se: javno se vlačiti z drugimi ženskami; težko je bolan, komaj se še vlači
jedva se još vuče

vnémati -am
I. upaljivati, raspaljivati, potpirivati: vnemati želje
II. vnemati se
1. upaljivati se: hiše so se druga za drugo vnemale
2. izbijati: prepiri se vnemajo
3. oduševljavati se: vnemati se za nove ideje

vnéti vnamem, vnemi -ite, vnel -a
I. upaliti, zapaliti, raspaliti, potpiriti: vneti komu srce; vneti koga
II. vneti se
1. upaliti se, zapaliti se: les se precej vname
drvo se odmah upali; prepir, ljubezen se vname
kavga, ljubav usplamti
2. oduševiti se, zagrijati se, zagrejati se: za vsako norost se takoj vname

voglár -ja m nezvani gost koji se na svadbi iza ćoška nameće domaćinu ne bi li što mukte dobio: voglar na svatovščini

vogláriti -im nametati se na svadbi kao "voglar"

vozáriti -i
I. vozariti, voziti, obavljati prevoze: vozariti med Ljubljano in Kranjem
II. vozariti se vozakati se: celo popoldne se vozariti s kolesom

vozíti vozim, vozi -ite, vozil -ila
I.
1. voziti: voziti voz, avto; voziti kolo
voziti bicikl; naš šofer odlično vozi; voziti gnoj na njivo; vlak vozi z veliko brzino
voz vozi velikom brzinom
2. voziti, saobraćati: na progi Beograd-Zagreb vozi veliko vlakov
3. s svojim šefom dobro vozi
sa svojim šefom dobro izlazi na kraj; pogosto vozi barko
često tumara pijan ulicom; pav vozi kočijo
paun se šepuri
II. voziti se voziti se: voziti se z avionom
voziti se avionom

vpérek -rka m uperak, uvrćen kraj konca koji se udijeva (-de-) u iglu

vpraševáti -újem upitivati, raspitivati se, postavljati pitanja: hodil je med ljudstvom in vpraševal po ljudskih pesmih
putovao je po narodu te se raspitivao za narodne pjesme (pe-)

vračálka (uk) ž dirka kojom se vraća valjak, taster povratnik

vréči vržem, vizi ite, vrgel -gla, vržen -a
1. baciti: vreči kamen v vodo, klobuk na tla; vreči komu kamen v glavo; vreči se na koga s polenom v roki
baciti se na koga s cjepanicom (ce-) u ruci; vreči se na koga s polenom
baciti se na koga cjepanicom; vreči sidro
baciti kotvu; vreči kaj v staro šaro
baciti što u staro gvožde; vreči puško v koruzo
baciti pušku u trnje
2. oboriti: vreči dijaka pri izpitu; vino ga je vrglo
vino ga je oborilo; vreči koga s konja
3. odbaciti: vreči kaj od sebe
4. izbaciti: vreči koga iz šole, iz hiše, na cesto
5. svrgnuti: vreči koga s prestola
6. baciti, tresnuti: vreči koga ob tla
7. skresati: vreči komu resnico v obraz
skresati komu istinu u lice
8. vrći se, umetnuti se na koga: vrgel se je po očetu; vreči se na študij
baciti se, dati se na studij; vreči kaj nase
u hitnji, u žurbi što baciti na sebe, upola se obući; vreči karte
odigrati igru kartama; kar vrglo ga je, ko je to slišal
prosto je skočio kad je to čuo; posestvo bo malo vrglo
posjed (-sed) je slabo unosan

vrínjenec -nca m
1. onaj koji se ugurao
2. ubačeni

vrníla ž i vrnílo s ljesa u ogradi koja se sama zatvara

vrtéti -ím, vrti -ite, vrtel -ela
1. vrtjeti (-te-), okretati, obrtati: vrteti ovna na ražnju; vrteti kolo, film, plesalko
vrtjeti točak, film, plesačicu, igračicu; pari se vrtijo na plesišču; zemlja se vrti okoli svoje osi
zemlja se okreće oko svoje osovine; v glavi se mi vrti od samih številk, od slabosti
u glavi mi se vrti od brojeva, od muke
2. ekspr. muvati se, oblijetati (-le-): fant se vrti okoli dekleta

vrtnáriti -im baviti se vrtlarstvom, povrtarstvom, baštovanstvom

vrvéti -ím, vrvi -ite, vrvel -ela vrvjeti (-ve-), kretati se u velikom broju, bez reda, komešati se: po ulicah vrvi vse polno ljudi