tičáti -ím, tiči -ite, tičal -ala ekspr.
1. biti, nalaziti se: ključ tiči v vratih
2. biti zajedno: vedno tičita skupaj
3. biti, boraviti: kje pa zmeraj tičiš; v tem grmu tiči zajec
u ovom grmu leži zec
4. nalaziti se: strah mu tiči v kosteh
5. čučati, kapati, dubiti: zmeraj tiči pri knjigah
6. gušiti se: do vratu tičati v dolgovih
Zadetki iskanja
- tiholáziti -im šunjati se
- tíkati -am i tičem
I.
1. pripadati: tebi ne tika ta naslov, polovica dediščine tiče bratu
2. ticati se: kar mene tiče
II. tikati se ticati se: kar se mene tiče - tiríšče s
1. mjesto gdje se nalaze kolosijeci
2. staza po kojoj se kreću točkići: zastori teku med -i - tiščáti -ím, tišči -ite, tiščal -ala
I.
1. tištati, žuljiti: čevelj ga tišči; v želodcu me tišči
2. držati, pritiskivati: tiščati vrata
3. tjerati (ter-): na vodo jo tišči
4. pritiskivati: tiščati za kom; tiščati glave skupaj
sastavljati glave; groši ga tišče
troši mu se; tiščati pene
puštati pjenu; tiščati pest
stiskati pesnicu; kar naprej tišči svoje
ostaje te ostaje pri svome; vsi tišče v Ameriko
svi bi htjeli u Ameriku; sam tišči v nesrečo
sam srija u nesreću; tiščati glavo v pesek
turati glavu u pijesak, pesak
II. tiščati se
1. pripijati se uz koga, uz što: tiščati se k materi = tiščati se matere; hiše se tiščijo druga druge
kuće se dodiruju
2. tiščati si ušesa začepljivati sebi uši - tlačíti tlačim, tlači -ite, tlačil -ila i tláčiti -im
I.
1. gaziti: tlačiti ilovico, travo; ne bo več dolgo trave tlačil
skoro će umrijeti, umreti
2. tlačiti, ugnjetavati, kinjiti: tlačiti kmete, narod
3. nabijati: tlačiti zelje
4. pritiskivati: vse težave ga tlačijo
sve nevolje ga pritiskuju
5. gnječiti, muljati: tlačiti grozdje
II. tlačiti se gurati se: tlačiti se skozi vrata, v avtobus - tnála ž i tnálo s
1. panj na kojemu se cijepaji, cepaju drva
2. mjesto gdje se cijepaju, cepaju drva - tnálovina i tnalovína ž zemljom pomiješano, pomešano trulo iverje na mjestu gdje se cijepaju, cepaju drva
- togotíti -ím, togoti -ite, togotil -a
I. ljutiti, rasrđivati: togotiti koga
II. togotiti se ljutiti se, srditi se, bjesnjeti (besne-) - tólči tolčem, tolci -ite, tolkel -kla (ou)
I.
1. tući, udarati, biti: vsi so toklli ubogega otroka; tolči sovražnika z artilerijo
2. tući, tucati: tolči orehe, sladkor v možnarju; tolči kamenje
3. lupati: srce glasno tolče; tolči z glavo ob zid
lupati glavom o zid; motor tolče; tolči s pestjo ob mizo
lupati šakom o sto
4. tolči smetano tući vrhnje, praviti snijeg, pjenu od bjelanceta
5. tolči revščino boriti se sa siromaštinom, kuburiti
6. tolči nemščino natucati njemački
II. tolči se
1. biti se, boriti se: tolči se s sovražniki
2. probijati se: tolči se skozi življenje - topogláviti -im tupoglaviti, vladati se tupoglavo
- toreadór -ja m (špan. torear < lat., gr. ) toreador, borac s bikovima, koji se bori na konju
- toréro -a m (špan. < lat. taurarius) torero, borac s bikovima, koji se bori pješke (pe-)
- tovoríšče s mjesto gdje se tovari na životinju
- tožbár -ja m parničar, onaj koji se stalno parniči
- tožíti tožim
1. tužiti se, žaliti se: tožiti komu svoje težave, komu o težavah; tožiti se na brata, čez brata
2. čeznuti za kim, za čim: toži se mi po domu
čeznem za domajom, za zavičajem; toži se mi vstati
ne da mi se ustati, mrzi me da ustanem; nocoj se mi tako toži
večeras mi se spava - tožljív -a -o za koji može da se podigne, podnese tužba: -o dejanje; tožljiv otrok
dijete koje rado tužaka - trapáti -am
1. ludovati, ludo činiti, raditi: sam trapa v mesto
2. ludovati, ludo se ponašati: malo trapa
3. tumarati: trapati po svetu
4. praviti koga budalom: ljubezen jo trapa; nikar ga ne trapaj - tŕčiti -im
1. sudariti se: dva avtomobila sta trčila
2. udariti: trčiti z glavo ob steno
udariti glavom o zid; trčiti z avtom ob drevo
3. kucnuti se: trčiti na zdravje ženina in neveste
4. naići na: trčiti na koga, na sovražno patrolo - trdílen -lna -o
1. afirmativan, potvrdan: -i stavki
2. kojim se učvršćuje: -a kopel v fotografiranju