Franja

méden i mêden -dna -o
1. meden, zaslađen medom, umiješen, umešen s medom: -o pecivo; -i kis
ocat, sirće od meda
2. sladak: -e besede

méntrga ž (nj. Mehltrog) sto s naćvama za miješenje (meš-)

mesnática ž sloj kože od mekog tkiva koji povezuje kožu s mišićima

mlát i mlàt m alat u obliku sjekire (sek-) s jedne i čekića s druge strane

močílnica ž rupa s vodom za potapanje, močenje lana, konoplje

modrásast -a -o nalik na poskoka, s mrljama kao u poskoka: -a koža od udarcev

moledováti -ujem i molédovati -ujem moljakati, dosađivati s molbama: moledovati za službo

mólotovka ž (Molotov) boca s upaljivom materijom za uništavanje tenkova

morják m dijal. vjetar koji puše, vetar koji duva s mora na kopno

motoroznánstvo s nauka o motorima s unutarnjim izgaranjem

mrazíšče s meteor. uvala s dubokim rashlađenjem

múkoma pril. s velikom mukom, s mnogo muke

múrček -čka m (it. moro)
1. crna domaća životinja
2. nekada minđuša, đinđuva s ukrasom glave crnca: nositi zlate -e

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi

nad predl.
I. s akuz. nad, na pitanje kuda pokazuje
1. da se nešto kreće ili se nalazi iznad čega: avion se dviga nad oblake; sliko obesite nad vrata; Cezar se je dvignil nad svoje vrstnike
2. da se nešto kreće ili da je upravljeno s neprijateljskom namjerom: iti nad sovražnika
3. da je premašena mjera: to stane nad petsto tisoč dinarjev; ima nad šestdeset let; čakali smo nad eno uro
II. s instr. nad, na pitanje gdje pokazuje
1. da se nešto nalazi iznad, više čega: oblak nad poljem; avion leti nad vasjo; grad nad mestom
zamak iznad varoši
2. pokazuje visoki stepen: razsipnik nad razsipniki
3. u vezi s glagolima: jokati se nad kom; vzdihovati nad kom; zgražati se nad njegovim vedenjem; zmeraj je nad mano
stalno mi dosađuje, me napastvuje; pregrešiti se nad kom
ogriješiti (-greš-) se o koga; pohujšati se nad čim
sablazniti se čime; čast domovine mi je nad vse
III. u vezi s enklitikom: nadme nad mene; nadte nad tebe; nadenj
nad njega, nadnjo
nad nju; nadnju
nad njih dvojicu, dvoje; nadnje
nad njih; nadse
nad sebe

nadstréšnica ž na sve strane otvorena zgrada s krovom na stubovima

nagájati -am
1. zadirkivati koga, zadijevati (-dev-) koga, peckati koga, zadirkivati se s kim: nagajati komu
2. nagajati med poukom praviti nemir za vrijeme, vreme nastave; nagajajo mu s sosedovo hčerko
diraju ga zbog susjedove (-sed-) kćerke; občina mu nagaja pri gradnji hiše
općina, opština mu pravi smetnje pri građenju kuće; delo mu nagaja
posao mu ne ide kako bi trebalo, mu ne ide od ruke; kašelj mi nagaja
kašalj mi smeta; vžig pri avtu večkrat nagaja
auto često ne pali; zdravje mu nagaja
slabo je zdrav

nagrísti -grízem nagristi, obgristi s površine, s krajeva: nagristi jabolko; miš je nagrizla korenje; kislina je nagrizla kovino

naklépati -am potajno snovati, raditi s predumišljajem: naklepati umor, izdajo

naklépoma pril. s predumišljajem