Franja

bobòtati bòboćēm
1. bobneti, govoriti z globokim glasom
2. šklepetati z zobmi: Šćepana je taj dan spopala groznica, pak u postelji bobotaše; draže je svakome uz oganj grijati se, nego na dvoru od zime bobotati

cvòktānje s
1. škripanje z zobmi
2. tleskanje

cvòktati cvȍkćēm, vel. cvòkći; cvȍkćūći
1. škripati z zobmi
2. tleskati: kos bježi u obližnje lijeske cvokćući srdito

gvozdènzuba ž mitol. bajesl. bitje z železnimi zobmi

krèzubina ž vrzel med zobmi: kad se smije, smeje, vide mu se sve -e; kod majmuna su očnjaci -om odijeljeni od sjekutića

kȕšovati -ujēm (fr. couche) nizko pog. molčati, držati jezik za zobmi

rasprávljāč -áča m
1. razpravljavec
2. dial. glavnik z redkimi zobmi za poravnavanje las

škrípavac -āvca m
1. bot. koralni ježek
2. bot. naprstec
3. mlad sir, ki škriplje pod zobmi
4. mlin z enim velikim kolesom

zúba ž
1. dial. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi: njegova partnerica bila je ona visoka, suha glumica, neka zuba bez prsiju

zùbača ž
1. agr. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi
3. bot. prstasti pesjak

zùbat -a -o
1. zobat, z velikimi zobmi
2. zobčat, z zobci
3. ekspr. jezičen, hudega jezika: -a žena
4. oster, mrzel: -o sunce; zubat vjetar

cȅpēt m šklepet: cepet zubima šklepet z zobmi

grȉznuti -nēm ugrizniti: griznuće zubima je oštro hudo jo bo ugriznil z zobmi

zûb m, mest. u zúbu, mn. zûbi rod. zúbā
1. zob: zub mliječnjak, sjekutić, kutnjak; klimav zub; šupalj zub; zub mudrosti; dobiti, pokazati -e; izvaditi zub; jezik za -e
2. imati zub na koga imeti koga na piki; uzeti koga na zub vzeti koga na piko; škripnuti -ima zaškripati z zobmi, razjeziti se; sabiti, satjerati komu -e u grlo pretepsti, premlatiti koga (predvsem po obrazu, po glavi); oko za oko, zub za zub