Franja

znâk m, mest. u znáku, mn. znâci in znȁkovi
1. znamenje, znak: dati znak očima, rukom, trubom; uzeti što u znak prijateljstva; to je dobar znak; znak čudenja lingv. klicaj; znak pitanja lingv. vprašaj; znaci interpunkcije lingv. ločila; navodni znaci lingv. navednice; prometni znakovi: zaštitni znak zaščitni žig; raspoznavni znak jednakosti mat. enačaj; kemijski, hemijski znaci; telegrafski znaci; u tom znaku češ pobijediti
2. znak: nositi u zapučku znak nogometnog društva
3. predznak: znak plus ili minus

dijakrìtičkī znâk (gr.) razločevalni znak: kukicom na č ovo se slovo razlikuje od c; dijakritičke znake uveo je u našu latinicu Ljudevit Gaj

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

ìndīcīj -ija m, ìndīcija ž (lat. indicium) indicija, indic, sum vzbujajoče znamenje, znamenje, znak: progoniti okrivljenoga na osnovi indicija; imamo indicija da su Iliri već u praistorijsko doba radili kipove od drveta

ômen ômena m (lat. omen) omen, znak, predznak, znamenje

sìgnāl -ála m (lat. signalis) signal, znak: vidni, slušni, optički, akustički, svjetlosni signal; signal zastavicom; dati, davati -e

znȁčka ž znak, značka: značka Crvenoga krsta, udarnička, smučarska, skijaška, pčelarska, lovačka značka

àplauz m aplavz, ploskanje v znak odobravanja: govornik je doživio buran aplauz

gràfēm -éma m (gr.) grafem, pismeni znak, črka, ki ustreza določenemu fonemu

klèpati klèpām, klȅpljēm
1. klepati: klepati kosu, srp, vodenički kamen
2. ropotati, dajati znak s "klepalom", gl. klepalo: baš je klepalo pred manastirom
3. ekspr. šklepetati: klepati zubima

j s neskl., štirinajsta črka latinične abecede in enajsta cirilske azbuke; malo j, veliko J, v kemiji J znak za element jod in kratica za joule

kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa

m s neskl., osemnajsta črka latinične abecede, petnajsta cirilske in glagolske azbuke; malo m, veliko M; v rimskem zapisovanju številk je M znak za tisoč (1000), m je kratica za metar, muški spol, minut, minuta: m s piko (m.) je kratica za mjesto, mesto in mjesec, mesec

n s neskl., devetnajsta črka latinične abecede, šestnajsta cirilske in glagolske azbuke, malo n, veliko N, mat. n znak za poljubno število, znak za nevtron, kratica za neutrum, N simbol za dušik, mednarodna kratica za Nord

nàdredan -dna -o nadvrstičen: -i znak znamenje, znak na črki

v s neskl. osemindvajseta črka latinične abecede, tretja cirilske i glagolske azbuke; malo v, veliko V; v rimskem zapisovanju številk V znak za pet (5); v. kratica za vidi (= glej) in vek, vijek (20. v.), v kemiji kratica za vanadijum, vanadium (V), v fiziki kratica za volt (V) in v geometriji kratica za prostornino (V), volumen in višino (v)

vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
1. vodén: -o vino; -e oči
2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
3. za vodo: -a čaša
4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo