Franja

besjèdljiv -a -o (ijek.), besèdljiv -a -o (ek.) zgovoren, gostobeseden; -ōst ž zgovornost, gostobesednost

blagoglagòljiv -a -o (csl.) ekspr. zgovoren, klepetav, sladkobeseden; -ōst ž zgovornost, klepetavost, sladkobesednost

glagòljiv -a -o zgovoren: glagoljiv veseljak; on je u društvu najglagoljiviji

govòrljiv -a -o zgovoren, gostobeseden

lakorjèčiv -a -o (ijek.), lakorèčiv -a -o (ek.) zgovoren; -ōst ž zgovornost

lapàtljiv -a -o zgovoren, gobezdav: da nas bog čuva jezika -a

prìčljiv -a -o zgovoren; -ōst ž zgovornost

rȁzgovōran -rna -o, dol. rȁzgovōrnī -ā -ō
1. zgovoren: razgovoran čovjek
2. pogovoren, zboren

razgovòrljiv -a -o zgovoren; razgovòrljiōst ž zgovornost

rjèčit -a -o (ijek.), rèčit -a -o (ek.) zgovoren; rjèčitostōst ž (ijek.), rèčitōst ž (ek.) zgovornost

zbȏran -rna -o
1. zboren: -o pjevanje
2. zgovoren: usta su mu -a

príčalo s zgovoren človek, ki rad in veliko pripoveduje

razgovòriti -gòvorīm
I.
1. pogovoriti, potolažiti, pomiriti: razgovoriti koga
2. pogovoriti se s kom: razgovoriti se s kim o ozbiljnim stvarima
II. razgovoriti se
1. pogovoriti se
2. postati zgovoren, razgovoriti se

ìsūti ȉspēm, vel. ȉspi, aor. ìsuh ȉsū, izsuti, izliti: isuti pijesak; isuti mlijeko; isule mu se kraste po licu naredile so se mu kraste po obrazu; isuti riječi; isuti srce biti zgovoren, biti odkrit