-
čȉnženē zȅmlje ž mn. izven seliščna gosposka posestva, ki so jih obdelovali činžniki (cenzualisti) in zato plačevali določen davek
-
agàluk m (t. agalyk)
1. agovstvo, agova zemlja
2. agovo dostojanstvo
3. dajatev, ki jo je zakupnik dajal agu za koriščenje njegove zemlje
-
armàlist(a) m (madž. armalis) armalist, plemič brez zemlje, samo z grbom in plemiškimi pravicami
-
bȁštinīk m
1. dedič
2. posestnik zemlje, lastnik očetne zemlje
-
bèrāt -áta m (t. berat, ar.) diploma, listina, dekret, sultanov ukaz o imenovanju, o dodelitvi zemlje, pravic ipd: dok se lisici prouče -i, ode njena koža na pazar
-
bèzbaštinīk m kdor je brez očetne zemlje, brez dediščine
-
bèzemljan -a -o brez zemlje, gol: u -oj i kamenoj strani obarali su drva
-
bezèmljāš -áša m človek brez svoje zemlje: seljak bezemljaš
-
burúmak -mka m kupček zemlje okrog osute rastline
-
bȕsēn -ena m, mest. na busènu
1. ruša, kos zemlje, prsti s travo
2. trata: biljke livadskog -a spadaju u familiju trava
3. grmiček: busen crvenih ruža
-
bùsika ž
1. ruša, kos zemlje
2. bot. masnica, Deschampsia
-
čáčak -čka m
1. zmrzlo ali posušeno cestno blato
2. kamen, ki štrli iz zemlje
-
gvôzd gvȏzda m, gvȍzd gvȍzda m, gvȍzd gvòzda m, mest. na gvózdu, na gvȍzdu, na gvòzdu, mn. gvózdovi, gvȍzdovi, gvòzdovi dial.
1. gozd, pragozd
2. skala, ki štrli iz zemlje
-
investitúra ž (lat. investitura) investitura, v fevdalizmu slovesna podelitev službe, zemlje vazalu itd.: borba za -u u Njemačkoj; crkvena investitura; hijerarhična investitura
-
ìzdanak -ānka m
1. mladika, poganjek: izdanak od mlada drveta
2. potomec: posljednji izdanak jedne porodice
3. rudna žila, ki prihaja na površje zemlje: izdanak gvozdene rude
-
kȑpat m krpa, kos obdelovalne zemlje: pet jutara u jednom -u
-
kultìvātor m
1. agr. kultivator
2. priprava za rahljanje zemlje
3. gojilec, gojitelj
-
làpat làpta m dial.
1. krpa, kos zemlje, njiva: prodati zadnji lapat
2. kup, plast: bilo je već za pedalj snijega i na nj su se slijegali sve novi i novi lapti
-
mòtičārstvo s obdelovanje zemlje z motiko
-
nȁpolica ž, nàpolica ž
1. spolovina, pogodba med lastnikom in obdelovalcem zemlje ali rejcem živine, da si bosta pridelke ali prirejo delila na pol
2. soržica