-
vìsok visòka visòko, dol. vìsokī -ā -ō visok: visok tri metra; struja -e napetosti, -og napona; -a škola, frekvencija, voda; -a peć; -i tlak, vakuum; -o ozupčenje; imati -o mišljenje o čemu, o kome
-
bòrika ž visok, vitek borovec: iz Omera zelen bor nikao, iz Merime zelena borika
-
ìzrāstan -sna -o, ìzrāstao -sla -o visokorasel, visok
-
plòtina ž velik, visok, dolg plot
-
sàručina ž velik, visok, turban
-
ùzun neskl. prid. (t. uzun) zastar. dolg, visok, velik: Uzun Mirko
-
vîsan vîsna vîsno, komp. vìsnijī visok, postaven: visan momak
-
brdèrina ž visok hrib
-
br̀dina ž visok hrib, visoka gora
-
brèžina ž (ijek., ek.) visok breg, hrib
-
brȉjeg m, mest. na brijègu, mn. brȅgovi (ijek.), brȇg m, mest. na brégu, mn. brȅgovi (ek.)
1. breg, hrib: Rzavski bregovi
2. obrežje: brijeg rijeke Morave
3. gora: ledeni brijeg
4. visok val: vodeni bregovi lomljahu se o hridi
5. udarila kola u brijeg prišlo je do nesreče; kao od -a odvaljen silno močan
-
dvomètrāš -áša m dvometraš, blizu dva metra visok igralec
-
džȉgljast -a -o visok in suh, preklast: džigljast momak
-
džígljo m dolgin, visok in suh fant
-
đìkelja m dial. fantin, visok fant, dolgin
-
kàznac -àca m zgod.
1. visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel, da so bili davki pobrani
2. upravitelj vladarjeve blagajne v fevdalni Srbiji
3. vaški starešina, predstojnik: -i su bili pomoćnici knezova i kapetana, a jedno selo ili više njih, koje je bilo podvrgnuto jednom -u, zvalo se kaznačina
-
kȍpčalica ž
1. igla za zapenjanje, zaponka
2. v visok sneg narejena gaz
-
kùlina ž velik, visok stolp
-
musèlim m (t. musellem, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik: tu dolaze, u posjetu, i vladika, muftija, rabiner i muselim
-
mutesèlim m (t. mütesellim, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik