Franja

Zadetki iskanja

  • ven... gl. tudi vijen... in vjen...
  • ìsprčiti -īm potisniti naprej, ven: isprčila je stražnjicu, kao da ima pod suknjom korpu
  • izbáciti ìzbācīm, vel. izbáci
    I.
    1. vreči iz, ven: izbaciti iz sebe; voda je izbacila ovaj panj voda je vrgla na suho ta štor; izbaciti koga iz sobe
    2. izmetati: izbaciti zemlju iz rova
    3. ekspr. izključiti: izbaciti rdava učenika iz škole, prekršitelja iz igre
    4. pognati: izbaciti lišće, pupoljke
    5. izpostaviti, postaviti daleč naprej: izbaciti patrole daleko u šumi
    6. ustreliti: izbaciti pušku
    7. obroditi: koliko može njiva da izbaci u rodnoj godini
    8. napeti: izbaciti prsa a uvući trbuh
    9. vreči na površje: revolucija je izbacila nova načela
    10. odstraniti, izločiti: Vuk je izbacio iz azbuke nepotrebna slova; ako se kobila ni docnije ne pokaže dobra majka, onda je treba izbaciti iz priploda
    11. iznesti, povreči: posle četiri meseca, od prilike posle parenja, ženka izbaci izvestan broj jaja; kobila čim oseti da će početi ždrebljenje legne i učesta napone da izbaci ždrebe
    12. ekspr. reči, izustiti, ziniti: konačno je izbacio svoju misao obraćajući se sinu
    13. postaviti: glavnina je na maršu izbacila četu kao svoje osiguranje; Nemačka je zbog ruske neutralnosti mogla da izbaci sve svoje sile na francuski front
    14. postaviti naprej, stopiti naprej: izbaciti nogu, lijevu, desnu
    15. z delom doseči določen učinek: rudari su dali obavezu da će dnevno izbaciti dvjesta tona ugljena
    16. dovolj obroditi: rijetke su porodice kojima žetva izbaci za čitavu godinu, većinom moraju kupovati žito nekoliko mjeseci prije nove žetve
    17. izbaciti iz kolosijeka iztiriti
    II. izbaciti se
    1. prestaviti se (z nižjega na višje mesto): odred se iz sela izbaci na okolna brda
    2. naglo se premakniti naprej: stotinu nogu se izbacilo, potkovani su potplati zatutnjili; izbaciti koga iz sedla vreči koga iz sedla; izbaciti što iz glave: ova upadica izbacila je govornika iz koncepta; izbaciti iz stroja onesposobiti
  • izbacívati izbàcujēm
    1. izmetavati: izbacivati pare razmetavati denar
    2. metati iz, ven: izbacivati neprijatne goste iz krčme
    3. izključevati: izbacivati slabe učenike iz škole
    4. poganjati: izbacivati pupoljke, lišće
    5. postavljati: izbacivati patrole
    6. streljati: izbacivati puške; izbacivati satelite izstreljevati satelite
  • nàdvōr prisl. ven: pogledati nadvor
  • nȁpolje prisl. ven: gubi se napolje, nesrećo jedna!; ići napolje iti na potrebo
  • vân, vȁn prisl.
    1. ven: stoji kod prozora i gleda van
    2. razen: van ako pređemo na ovaj slučaj
  • dìšer medm. (t. dyšary) ven!: dišer, more, hodže i vaizi
  • ishòditi ìshodīm
    1. izdajati, iti ven: na pare uhodi, na stotinarke ishodi
    2. vzhajati: tamo sunce ishodi
    3. izhajati, izvirati: to ishodi iz tvojih riječi
    4. dov. izposlovati, oskrbeti: ishoditi komu novčanu pomoć, oproštenje za koga
  • ìshrliti -īm pohiteti ven, steči ven
  • iskákati ìskāčēm
    I. skakati ven, iz: iz kaldrme iskače kamenje; od muke mu oči iskakahu
    II. iskakati se naskakati se
  • isprášiti ìsprāšīm
    1. izprašiti: isprašiti odijelo, ćilim
    2. isprašiti komu leđa, tur ustrojiti komu hrbet, pretepsti ga, izprašiti komu hlače
    3. vreči ven, napoditi: isprašiti koga sa sastanka, iz kuće
    4. zdrobiti: isprašen kreč
  • istrkívati istr̀kujēm večkrat priteči, tekati ven: istrkivati na sokak; on priča i istrkiva da sluša ide li lađa
  • karlísati kàrlīsām dial. brez potrebe hoditi skozi vrata ven in noter: šta samo karlisate, zatvorite vrata
  • naìzvan prisl. na ven: okrenuti naizvan
  • sìkter medm. (t. syktyr) ven!, marš!, poberi se!
  • vratáriti vràtārīm
    1. vratariti, biti za vratarja
    2. venomer hoditi ven in notri: boli ga stomak pa je svu noć vratario i izlazio
  • ìskati ȉštēm, vel. ìšti, impf. ìskāh -āše
    I.
    1. iskati: svuda te dušo, ištem
    2. zahtevati: što išteš za ovu kravu
    3. prositi: iskati zajam; pošao k njoj da ište novaca
    4. zahtevati, naročiti: iskati vina
    5. snubiti: iskati djevojku
    II. iskati se zahtevati se: sinovac mi se ište u vojsku nečaka kliče vojaška dolžnost; mačak mauka na vratima, ište se napolje rad bi šel ven
  • pȍvlata ž
    1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
    2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina
Število zadetkov: 19