Franja

brȅcnuti -nēm
I.
1. odjekniti, zazvoniti: zvonce brecnu
2. ekspr. zadeti: njega brecnuše te riječi
II. brecnuti se
1. zadreti se, obregniti se: brecnuti se na koga
2. trzniti, ustrašiti se: ona se na to pitanje brecnula, kao da mu se nikada nadala nije

džȁsnuti se -nēm se ustrašiti se, vztrepetati od strahu

ubòjati se -jīm se zbati se, ustrašiti se, zaslutiti nekaj hudega: bojao sam se ali se nisam ubojao; bojah se prosilaca, ali se ne ubojah, jednoga dana dodoše prosci i isprosiše me bala sem se, da bodo snubci prišli in tega strahu se nisem mogla otresti, nekega dne so snubci prišli in me zasnubili; bojala se za zdravlje svojega djeteta i ubojala se in strah je bil upravičen

žȁcnuti -nēm
I. pičiti, zbosti
II. žacnuti se trzniti se, ustrašiti se: na ovu primjedbu ja sam se malo žacnuo u srcu