Franja

ústa s mn., rod. ústā, daj. ústima
1. anat. usta: imati lijepa usta; metnuti što u usta; zatvoriti komu usta; ide vijest od usta do usta; uzeti komu riječ iz usta; govoriti na sva usta; rodio mu se sin, još jedna usta u kući; nikome neće pečene ševe letjeti u usta
2. ustje: usta cijevi

ùsta m, rod. mn. ùstā (t. usta, perz.) mojster, umetnik

žvákalica ž
1. ekspr. usta: gladan sam, od jučer ništa ne bacih u -u
2. človek, ki kar naprej žveči, jé
3. ekspr. gobezdalo
4. ekspr. človek, ki počasi cedi besede
5. šalj. pod Turki, dajatev, ki jo je turški gost zahteval od podložnega gostitelja za trud pri žvečenju, pri jedi

kíčiti se kîčīm se
1. ekspr. režati se na vsa usta, smejati se: kičiš se, a majka ti stoprv legla u grob
2. košatiti se, šopiriti se, postavljati se: on je knezovao i narod zaklanjao i onda kada ste se vi po Nemačkoj širili i kičili; počeo se momak već kičiti i nogavice zatezati, valjda bi se ženio

klȅč m dial. kos lesa, ki se daje v usta človeku, da ne more govoriti: -om joj zatisne usta

zaústiti zàūstīm odpreti usta, zaniti: on nekoliko puta zausti, ali mu starješina ne da progovoriti

zaušćívati -ùšćujēm odpirati usta: dok je govornik izlagao svoj referat, moj je susjed stalno zaušćivao, kao da bi htio nešto reći

čàrapin -a -o nogavičin, nogavičen: ima usta kao čarapin početak ima velika usta; ide mu posao kao čarapin početak delo se mu slabo odseda

isplakívati isplàkujēm gl. isplákati: isplakivati rublje, grlo; ona voli da sa ponekim usta isplakuje rada si s kom oplakuje usta, rada opravlja

pòdrijeti pȍdrēm (ijek.), pòdrēti pȍdrēm (ek.)
1. raztrgati: dosta davao opanaka podro
2. razbiti, polomiti: put je vodio izmedu šljivika ogradenih podrtim hrastovim plotom
3. izvleči: zavika grdonja s velikim mačem, podrijevši ga i mahnuvši njime po zraku u isti čas; na usta mu se podrije težak uzdisaj skozi usta se mu je iztrgal težek vzdih

zvȍno s
1. zvon; večernje zvono; ronilačko, gnjuračko zvono potapljaški zvon; stakleno zvono; udarati na sva -a razglašati kaj na vsa usta; objesiti što na veliko zvono; nije zvono nego ono ni važno, kaj se govori, temveč, kaj zares je
2. zvonec: električno zvono