Franja

merhàmet m (t. merhamet, ar.) dial.
1. pomilovanje, usmiljenje
2. dobrotljivost

milòsr̄đe s, mȉlosr̄đe s usmiljenje

mȉlōst ž, mest. u milòsti
1. milost: živjeti od čije -i; naći -i u koga najti milost pri kom; predati se na milost i nemilost; biti kod koga u -i
2. usmiljenje: držati koga u kući iz -i
3. ljubezen: ime joj je bilo Natalija, a ljudi su je od -i prozvali Nacom
4. milost: po -i božjoj i volji naroda kralj Grčke; zdravo, Marijo, -i puna

sȁmilōst -osti ž pomilovanje, usmiljenje: imati -i s kim: bez -i progoniti koga; pobuditi samilost u koga; osjećati samilost prema komu

smȉlovānje s usmiljenje

ràhmet m (t. rahmet, ar.)
1. božja milost, božje usmiljenje, odpuščanje grehov: rahmet duši Hasanaginice
2. božji blagoslov, blagodejen poletni dež
3. rahmet predati moliti za dušo rajnega; rahmet nazvati prositi boga, naj bo milostljiv rajnemu; rahmet mu duši! naj počiva v miru