Franja

ùčitelj m
1. učitelj: učitelj osnovne škole; braća Ćirilo i Metodije -i Slovena
2. učenik, rabi: nema učenika nad -a svoga

dȁskal m (gr. didaskalos) dial., zastar. učitelj

maèstro -a m (it. maestro)
1. ekspr. maestro, mojster, ugleden umetnik
2. dial. učitelj

mȅštar -tra m (madž. mester, n. , lat.) dial.
1. mojster: biti meštar svoga zanata
2. učitelj: meštar seoske škole; dvorski meštar domači učitelj pri grajskih
3. predstojnik: veliki meštar viteškoga reda

mudèris m (t. müderris, ar.) učitelj, profesor muslimanske visoke verske šole: izučio je škole i doterao do -a

nástavnīk m učitelj: prema stepenima, stupnjevima škola postoje različiti nazivi za nastavnike: učitelj na nivou razredne nastave u nižim razredima osnovne škole, nastavnik na nivou predmetne nastave u višim razredima osnovne škole, srednjoškolski profesor u srednjoj školi, profesor više škole u višim školama i profesor univerziteta ili sveučilišni profesor na univerzitetu, sveučilištu

úča m, zval. ȗčo ljubk. učitelj

fȅrula ž (lat. ferula)
1. nekdaj ravnilo ali palica, s katero je učitelj za kazen tepel otroke po dlani
2. strog postopek
3. hud režim

ilìdžār -ara m, ȉlidžār m
1. lastnik toplic
2. uslužbenec v toplicah
3. učitelj plavanja

lȁla m (t. lâla, perz.)
1. turški veljak
2. dvorjan
3. dvorni učitelj: nju mi prose -e i veziri

muàlim m (t. muallim, ar.) učitelj muslimanske nižje verske šole

rȇtor m (gr. rhetor) retor, govornik, učitelj govorništva

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla