-
trî m, ž, s štev. trije, tri, rod. tríju, daj., mest., orod. tríma, tož. trî: tri prijatelja, tri žene, tri pisma; donosim vam pozdrave od triju vaših prijatelja; bez vas triju lako ćemo; popio je čašu mlijeka sa tri jaja na umak; došla su tri momka; ovdje rade tri žene; na stolu leže tri pisma; došli su predstavnici triju gradova; daj to trima djevojkama; vidim tri mladića; razgovarao sam sa trima ženama = sa tri žene; uraditi nešto na tri ćoška narediti kaj narobe
-
Trî králja trije kralji (kat. praznik, 6. jan.)
-
tríput, trî púta prisl. trikrat: triput bog pomaže
-
trȉsta, trî stȍtine štev. tri sto
-
trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a
-
baglàma ž (t. baglama)
1. tečaj, stožer: vrata, prozorska krila okreću se na -ama
2. tamburica na tri strune
-
dvátri prisl. dva ali tri: dva tri: izabrao je dvatri druga kao pratioce te se s njima uputio prema gradu
-
lijèrica ž, lìrica ž ljudski inštrument na tri strune v Dalmaciji
-
rastròjiti ràstrojīm raztrojiti, razdeliti na tri dele
-
trimíriti trìmīrīm (gr. treîs, heméra) prve tri dni štiridesetdnevnega posta strogo se postiti, popolnoma se vzdržati jedi
-
triréma ž (lat. triremis) trirema, ladja na tri vrste vesel
-
trȍjāk -a -o trojen, na tri načine: jedne se riječi u narodu govore -o
-
trôjka ž, mest. u trôjci, rod. mn. trôjkī
1. trojka, številka tri, kar je zaznamovano s številko tri (tramvaj, avtobus, tekmovalec itd.): sada je na redu trojka
2. šolska ocena tri
3. trivedrni sod
4. sorta vinske trte
5. skupina treh mož, trojka: štab je odredio da se četa rasturi u -e
6. trojka, ruska vprega: ovi se prostori ne bi mogli zamisliti bez čuvenih ruskih trojki
-
tûg m, mn. tȕgovi (t. tug, perz.) konjski rep na paševem kopju kot znamenje dostojanstva, najnižji paša je imel en konjski rep, srednji po dostojanstvu dva in najvišji tri repe: paša sa jednim -om (birtuglija), sa dva -a (ičituglija), paša sa tri -a (učtuglija)
-
čȅtvr̄t ž
1. četrt: četvrt sata, kile; četvrt pileta; četvrt do tri prisl. tri četrt na tri
2. četrt, kvart: četvrt grada, varoši
3. krajec: mjesec je u posljednoj -i
-
ćòšak -ška m, mn. ćòškovi (t. köše, perz.)
1. ogel, vogal, ogal: kuća na -u ulice; domaćica drži tri ćoška kuće gospodinja podpira tri ogle hiše; biti na tri -a biti slabe volje
2. kot: u -u stoji furuna; stjerati koga u ćošak spraviti koga v težek položaj
-
ćóše ćóšeta in ćòšeta s (t. köše, perz.)
1. ogel, vogal, ogal: nestao je za ćošetom; okruglo pa na ćoše na tri ogle okrogel pes, zadeva je nejasna, nedoločena, zvita
2. kot: ćoše u sobici
-
glȁgol m, glágol m (stsla.)
1. lingv. glagol
2. ime csl. črke g
3. stolovi su namešteni dva na "glagol", a tri na "pokoj" dve v obliki cirilske črke g, tri pa v obliki cirilske črke p
-
jȅdīvo s jed, jedača: piva i -a za tri ljeta ima pijače in jedače je za tri leta dovolj
-
nèdjelja ž (ijek.), nèdelja ž (ek.)
1. nedelja: -ama se odmaramo od svakodnevnih poslova; praznovati -u; osvanula je nedjelja prišla je, napočila je nedelja; Cvijetna, Cvetna nedjelja cvetna nedelja; sirna nedjelja pustna nedelja; mlada nedjelja prva nedelja po mlaju; bijela, bela nedjelja bela nedelja
2. teden: kroz -u dana čez teden dni; od danas za tri -e čez tri tedne; čista nedjelja prvi teden velikonočnega posta; velika, strasna nedjelja veliki teden