Franja

ter... gl. tudi tjer...

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

a s neskl., prva črka latinične abecede in cirilske ter glagolske azbuke: malo a, veliko A; a-dur; šesti ton C-dur skale; kratica za ar, alt, amper; A-dur, A vitamin; a-mol; a polje v šahu; razdaljina od tačke A do B; stranica a, visina a; a-osnove imenica

ȁvr̄lj-bȁvr̄lj prisl. sem ter tja: isplivam te, onako kišan, avrlj-bavrlj kroz ulice

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

bȅzjāk m
1. nekdaj pogost, danes redek naziv za hrv. kajkavce, pa za Istrane, ki govore čakavsko-slovensko narečje ter za Italijane okoli Gorice in Tržiča (bisiacchi)
2. slabš. butelj: ne mlati, ne obijaj grane! Treba, bezjače, i do godine da rodi

bùrnjati -ām dial.
1. dremati, podremavati, kinkati
2. voziti v okljukih, sem ter tja: brodu se reče kad nema dobra krmilara da burnja

cakavìzam -zma m lingv. cakavizem, izgovarjanje glasu c namesto č ter z nam. ž in s nam. š: cinit, cudo, zena, suma nam. činit, čudo, žena, šuma v nekaterih istrskih in srednjedalm. čakavskih govorih

č s neskl., četrta črka latinične abecede in osemindvajseta cirilske ter glagolske azbuke; malo č, veliko Č; č. kratica za čitaj, č kratica za čas, ura

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

đ s neskl., osma črka latinične abecede, šesta črka cirilske ter dvanajsta glagolske azbuke

e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod

fȕra medm. sem ter tja izrazu te ura te fura: koga ćemo za kralja? Te amo te tamo, te više te niže, te ura te fura

g s neskl. enajsta črka latinične abecede in četrta glagolske ter cirilske azbuke: malo g, veliko G; g kratica za gram, v fiziki simbol za gravitacijo, peti ton v enočrtni oktavi, za ton na peti stopnji C-durove lestvice; g. kratica za godina, gospodin; g linija u šahu; G-dur; g-mol

gȕslār m guslar, ljudski pevec pri Srbih in Hrvatih ter Črnogorcih: -i Filip Višnjić, A. Kačić Miošić, P. Petrović Njegoš

h s neskl., dvanajsta črka latinične abecede in šestindvajseta cirilske ter štiriindvajseta glagolske azbuke; malo h, veliko H; latinični h ali H označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: alineja h; ton h na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur; h-mol; pion na h-liniji; H-bomba

i s neskl., trinajsta črka latinične abecede in deseta cirilske ter enajsta oz. deseta glagolske azbuke; malo i, veliko I; napisati i, metnuti tačku na i; kratko, dugo i; i-osnove imaju u gen. jedn. nastavak -i, na primjer kost kosti; mat. i število, katerega kvadrat je -1

k s neskl. petnajsta črka latinične abecede ter dvanajsta črka cirilske in trinajsta črka glagolske azbuke; malo k, veliko K; v kemiji kratica za kalij, kalijum in v šahu za kralja

Kòrdūn -úna m zgod. obrambni pas med Malo in Veliko Kapelo ter Petrovo goro