Franja

bàtālija ž (it. bataglia) pog. bitka, spopad

čàrka ž (t. čarka, perz.) spopad: zametnuti -u spopasti se

džȅnjak -njka m, mn. džȅnjci (t. dženk) dial. bitka, boj, spopad

konflagrácija ž (lat. conflagratio) konflagracija, spopad

kònflikt m (lat. conflictus) konflikt, spor, spopad: moralni, dramski konflikt; doći do -a; izbjeći konflikt

krȅševo s
1. spopad, praska, bitka: zametnuti krvavo kreševo; u -u zadobijene rane
2. pretep: čim je zatamnilo, netko je ugasio svjetlo i odmah je nastalo kreševo
3. boj: kreševo različitih ideja

ȍgrāš m, ògrāšje s (t. ugraš) pesn.
1. spopad, bitka, boj: čeka zgodu da zametne krvavo ograšje
2. bojišče

ȍkršāj m
1. praska, spopad, boj, pokolj: proslavio se u mnogim -ima s neprijateljem
2. bojišče: kad se Vuk pojavio na književnom -u, polako su iščezavala iz umetničke poezije podražavanja klasičnoj poeziji

pòbōj -oja m poboj, bitka, spopad: proslaviti se u graničnim -ima

sražénje s spopad

sȕdār m
1. trk, trčenje, karambol: sudar vlakova, vozova; automobilski sudar
2. spor, spopad: obrazovanje stranaka odmah je dovelo do -a među njima
3. kolizija

sùkob m, súkob m
1. spopad, konflikt: doći s kim u sukob zbog krivih ideja
2. kolizija: sukob interesa
3. srečanje: sukob znači samo susret u neprijateljskom smislu

zàdjevica ž (ijek.), zàdevica ž (ek.)
1. zdraha, zdražba: ove -e znače samo gubitak vremena
2. prepir: veliki ljudi s njihovim -ama
3. spopad: skupština zaključi da se započnu -e protiv nekrsta

čàrkāč -áča m, čàrkāš -áša m, čàrkār -ára m, čȁrkadžija m vojak v prvi črti, ki začne spopad s sovražnikom

òbojak -ōjka m, mn. òbōjci òbojākā obujek, onuča: grditi koga na pasje -e strašno zmerjati koga; taj je udaren -om ta je prismojen; kome obojci, kome opanci spopad se konča za tega tako, za drugega drugače