Franja

hváldžija m ekspr. bahač, kdor sam sebe hvali

ìshititi -īm
I. izvreči, vreči iz sebe: tijelo je odmah ishitilo pokvareno jelo
II. ishititi se zvežiti se: daska se ishitila

kȑškati -ām
I.
1. lomiti: ona je sela pokraj šporeta i počela da krška grančice i potpiruje vatru
2. dajati glas od sebe: kada budeš preko plota, čuvaj se, ne krškaj; nešto krška
II. krškati se
1. bosti se: s rogatom gospodom mučno se šutoj sirotinji krškati; uhranjeni volovi probali su snagu jedan drugom krškajući se snažnim rogovima
2. trkati se s pirhi: hajde da se krškamo

nesebèznao -ala -o, dol. nesebèznalī -ā -ō
1. ki ne ve za sebe, ki se ne zaveda samega sebe, brez pameti: pao je u nehotično pijanstvo nesebeznali um
2. nesebičen

obnèvidjeti -vidīm (ijek.), obnèvideti -vidīm (ek.)
1. oslepeti: starost, pa sam obnevideo
2. biti iz sebe: obnevidjeti od srdžbe

pr̀stāš -áša m
1. vojak, ki sam sebe rani v prst, da bi veljal za nespobnega
2. mn. zool. prstaši, Daubentonidae

samòmučēnje s mučenje samega sebe

samoobmanjívānje s varanje, slepljenje samega sebe

samopoznánje s poznavanje samega sebe

samopožrtvovánje s samožrtvovanje, žrtvovanje samega sebe

samosàzdān -a -o sam od sebe ustvarjen: -i bože!

slìndariti -īm ekspr. vreči s sebe, sleči: slindariti kaput, gaće, suknju

zbáciti zbâcīm
1. vreči s sebe: zbaciti jaram sa sebe, jahača s konja
2. odstaviti, strmoglaviti: zbaciti kneza s prijestola
3. zbaciti s uma pozabiti, v nemar pustiti

zbacívati zbàcujēm metati s sebe

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

izdjelávati izdjèlāvām (ijek.), izdelávati izdèlāvām (ek.) izdelovati, ustvarjati: izdjelavati kašike rezljati žlice; on je najpre imao da izdjelava sebe, a onda da izdjelava svoje čete najprej je moral oblikovati sebe ...

krâk m, mest. u kráku, mn. krâci in krákovi
1. krak: dugi krakovi u čovjeka; noga u raka zove se krak, a u žabe batak; pružiti krake pohiteti
2. krak, del rogovile: kraci šestara; krak rijeke, reke
4. odcep: krak druma, željezničke pruge
5. miješati, mešati krake s jačim od sebe meriti se z močnejšim od sebe

pòjesti pòjedēm
I.
1. pojesti: pojesti sve, sav ručak, mnogo hljeba; pojesti koga od ljubavi; taj bi pojeo što posere ta bi še drek izpod sebe pojedel
2. biti nadležen: taj mi je pojeo dušu
3. zapraviti: pojesti cijelo imanje
II. pojesti se zgristi se: pojesti se od ljubavi, od zavisti