Franja

rȉbič m ribič

balùgdžija m (t. balygdžy) zastar. ribič

hàlās -ása m (madž. halász) ribič: dunavski -i

kȁladžija m ribič, ki pripravlja, čisti ribe za sušenje

kànjār -ára m ribič, ki lovi pisanice

kȍčār m ribič, ki lovi s kočo

rȉbār m ribič; orao ribar zool. ribji orel

ribolóvac -vca m
1. ribič
2. zool. vodomec

vlàkāš -áša m
1. ribič, ki lovi z vlakom
2. vozač, kdor se redno vozi z vlakom

žȉvār m ribič (ki na barju Živa pri Osijeku lovi in suši ribe)

bȕćkalo s drog, s katerim ribič udarja po vodi ob lovu na some

ćòzot m (it. Chioggia) dial. čozot, ribič iz Chioggie

gȗranj -rnja m drog, s katerim ribič podi ribe izpod kamenja

mȇt m, mest. u métu, mn. mȅtovi dial. prostor, kjer ribič postavi, vrže mrežo: svaki ribar ima svoj met

rȉbārče -eta s, ribárče -eta s ribiški otrok, mlad ribič

ribàrčić m
1. mlad ribič
2. zool. komatna tekica

sjȅđa ž (ijek.), sȅđa ž (ek.) ribiška kolibica ali oder nad vodo, od koder ribič lovi, tudi z ostmi

srdjèlāš -áša m ribič sardelar