Franja

òdbiti ȍdbijēm
I.
1. odbiti: odbiti parče od kamena; odbiti loptu, udarac
2. odkloniti: odbiti ponudu, pomoć, prosioca, darove, poziv
3. zavrniti: odbiti stoku
4. odvrniti, speljati drugam: odbiti vodu, rijeku, trgovinu
5. odstaviti: odbiti tele, dijete od sise
6. odšteti: odbiti šest od dvadeset
7. odtegniti, odbiti: odbiti od plate, od svote, od cijene
8. pripisati: ova mu se greška može odbiti na račun mladosti, na neiskustvo
9. prevaliti: odbiti krivicu na drugoga prevaliti krivdo na drugega
10. odmakniti se, stopiti: odbij lijevo, desno, natrag
II. odbiti se
1. odbiti se: odbiti se od zida; zraci se odbili od zrcala
2. upreti se: nešto mi se jelo odbilo
3. oditi po svetu: odbiti se od kuče
4. odriniti: odbiti se od obale

dotúći dotúčēm
1. dotolči, do konca pobiti, zadati smrtni udarec: to će ga dotući
2. odbiti: sat dotuče dvanaest

ìskucati -ām
1. iztrkati, izbiti: iskucati čep, vranj na buretu
2. odbiti: sat je iskucao dvanaest
3. natipkati: iskucati na pisaćoj mašini
4. ekspr. s težavo dobiti: jedva sam iskucao nekoliko dinara

ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
7. vreči: izbiti koga iz sedla
8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
10. predreti: djetetu su izbili zubi
11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben

kȕcnuti -nēm
I.
1. trčiti, udariti: štapom kucnuti o zemlju
2. trkniti, potrkati: trknu netko na vratima; kucnuti kod susjeda na prozor
3. zaigrati: čauš viknu, kucnu dabulhana, krenuše se iz polja svatovi zaigrala je vojaška godba
4. udariti, odbiti: kucnuo je njemu posljednji čas, kucnula je njemu posljednja ura prišla je njegova zadnja ura
5. zabrenkati: kucnuti u tamburicu
6. odbiti: kad ponoć kucne, čete su spremne za pokret
II. kucnuti se trčiti: kucnuti se čašama

òbiti ȍbijēm
1. vlomiti: obiti radnju vlomiti v trgovino; obiti bravu, vrata
2. zlomiti: obiti okove
3. pobiti: grad je obio vinograde
4. obiti: obiti sanduk željezom
5. odbiti: obiti volovima rogove
6. pretolči, z udarci poškodovati: obili su mu bubrege tako da je krv tekla od njega
7. omlatiti: obiti pšenicu
8. obhoditi: obio je mnogo svijeta; obila je sav komšiluk
9. obrusiti si noge: obiti noge
10. ekspr. hoditi okrog tujih pragov, tujih vrat in prosjačiti: obiti pragove, tuda vrata

obùzbiti òbuzbijēm odbiti: ne bi li ove obuzbili Turke

odlúpati òdlūpām odbiti, odlomiti

odráziti òdrāzīm (se)
1. odraziti (se): Đ. Jakšić je odrazio i slabosti i kolebanja svoga doba; za trenutak se njegov lik odrazio od bijele pozadine
2. odbiti (se)
3. odriniti (se): protivna noga se spušta na tlo i dodiruje ga petom još prije nego se zadnja noga odrazila

otèpsti otèpēm odbiti: otepsti loptu u igri; otepsti rog kozi, nokat na prstu; otepsti nogom

òtkucati -ām
1. odbiti: otkucalo je dvanaest, podne
2. natipkati: otkucati tekst na pisaćoj mašini; otkucati telegram

sùzbiti sȕzbijēm
1. odbiti: suzbiti neprijatelja
2. odvrniti, zavrniti: suzbiti opasnost
3. zatreti: tuberkuloza je u našoj zemlji gotovo potpuno suzbijena

ùzbiti ȕzbijēm odbiti: uzbiti udarac, loptu, silu silom, neprijatelja

zaùzbiti zàuzbijēm
1. odbiti: zauzbiti napadače
2. zavrniti: zauzbiti stoku, kravu

izodbíjati izòdbījām drugo za drugim, vse po vrsti odbiti: izodbijati sve kuke na vratima

odùdariti -īm
1. vrniti, odbiti udarec: stanite da vam odudarim jedared mojim buzdovanom
2. udariti: reduša odudari psa
3. odgovoriti: sinko, imaš pravo, odudari stari

odvránjiti òdvrānjīm odbiti veho: odvranjiti bure, bačvu odbiti sodu veho

stúći stúčēm stolči, zbiti: stući nekoliko zrna kave u avanu; stučen bijeli luk; stući komu rogove odbiti komu roge