Franja

brȅcnuti -nēm
I.
1. odjekniti, zazvoniti: zvonce brecnu
2. ekspr. zadeti: njega brecnuše te riječi
II. brecnuti se
1. zadreti se, obregniti se: brecnuti se na koga
2. trzniti, ustrašiti se: ona se na to pitanje brecnula, kao da mu se nikada nadala nije

dŕnuti dr̂nēm
I.
1. cukniti: srdito je drnula žicu prediva koja se prekide; drnuti uzdom
2. udariti, lopniti: drnuti koga buzdovanom
3. ugrizniti, popasti: drnulo ga pseto
4. ekspr. kaj malega prigrizniti
II. drnuti se
1. razjeziti se, raztogotiti se
2. obregniti se: drnuti se na koga

iskòsiti ìskosīm, iskósiti ìskōsīm
I.
1. pošev, poševno, postrani postaviti, obrniti: iskosi malo tu fotelju; ovu dasku treba da iskosimo uza zid da se penjemo uz nju; ona iskosi telo da bi lakše provukla kukove izmedu naslona od stolica; malo iskosih glavu i ugledah prijatelja
2. iskositi oči grdo pogledati: usred smeha on iskosi oči i poče da grdi
II. iskositi se
1. pošev, počez se postaviti: što si se iskosio tako, te ne mogu da prodem; tako ona viknu i iskosi se prema dućanu
2. postaviti se komu po robu: iskositi se na koga
3. obregniti se, zadreti se, zarežati na koga: kakve pare da dam, iskosi se muž na ženu

ìzbrecnuti se -nēm se zadreti se, obregniti se: on se izbrecnu na mene

kȁčiti -īm
I.
1. izobešati: kačiti zastavu
2. obešati: pralja je kačila rublje na uže
3. obesiti: kačiti kome nešto odostrag na leda
4. ko je jači taj i kači močnejši zmaguje
II. kačiti se
1. obesiti se, obešati se: plakala je dok je odlazila i kačila mu se o vrat; svima se kači o vrat
2. povzpeti se, vzpenjati se: kačiti se u toranj, u munaru, na treći sprat
3. zatikati se, zadevati se: prodoše kola kraj nas kačeći se o ogromne suncokrete; pantalone mu se kačile za leskovo žbunje
4. dotakniti se, dotikati se, obregniti se, obregovati se: ne kači se oko njega; tuga je neka obuzme pa se onda kači za svaku reč

òbrecnuti se -nēm se obregniti se, zadreti se: obrecnuti se na koga

òprčiti se -īm se dial. obregniti se

òsjeći se osijèćēm se (ijek.), òseći se oséčēm se (ek.) ekspr. obregniti se, zadreti se: osjeći se na koga

pridŕnuti se prìdr̄nēm se
1. pobesneti, razjeziti se: ljutit Marko, pa se pridrnuo
2. obrniti se: pridrnuti se u postelji
3. obregniti se: pridrnuti se na koga

zàkačiti -īm
I.
1. speti: zakačiti vagone, dva vagona
2. pripeti: zakačiti što čiodama, iglama; zakačiti junaku orden, perjanicu
3. zatakniti: zakačiti prste u džepove od prsluka; zakačiti što za ogledalo
4. obesiti: zakačiti kaput na čiviluk
5. zadeti: kroz šumu možeš provući nekoliko piastova da ne zakačiš o drvo; zakačiti koga govorom, kritikom
6. oplaziti: malo sam ranjen, zakačilo lijevu ruku
7. ekspr. opiliti: zakačiti koga za hiljadarku
8. zbosti: umjela je da zakači, ali nikad nije vrijeđala
II. zakačiti se
1. zatakniti se: košulja se u rijeci zakačila za kamen; ventil se zakačio, pa prestao da radi
2. ekspr. obesiti se na koga: zakačiti se na koga
3. obregniti se: kad pjesnik hoće da se malo zakači za neko lice, on to čini sa mnogo ukusa

zàkinuti -nēm
I.
1. utrgati: zakinuti komu od plate, od zarade
2. pritrgati si: zakinuti od svojih usta
3. zagrabiti: pod grlom ju zakinuo zubom
II. zakinuti se obregniti se: ne znaš ti, bolan, mene!, kivno se zakide seljak