Franja

ȍblāk m, mest. u obláku, mn., ȍblāci ȍblākā oblak: niski oblaci putuju preko neba; graditi kule u oblacima zidati gradove v oblake; živjeti s glavom u oblacima, a s nogama na zemlji ne se zavedati resnosti položaja, življenja; oblak se prolomio oblak se je utrgal

gvȁlja ž, gvȁla ž
1. kepa: nogom udari u -u ljudskog mesa; ispljunuti -u krvi
2. oblak: puštao je dim u gustim -ama
3. gl. gužva 3.: čeljad njihova, videći tu živu nerazmrsivu -u svojih gospodara, razbježala se

nȉmbus m (lat.)
1. oblak, iz katerega dežuje
2. nimb, nimbus, svetniški sij, gloriola, avreola

bûć m dial. bel oblak, ki naznanja lepo vreme: ima kišnih velikih lićuraka i belih pitomih bućeva

bùgija ž (t. bugu)
1. sopuh, dim, sopara: izbi bela bugija pa se onda začu prasak; niska tavanica, mali prozorčići, zagušljiv zrak, bugija od pegli, vonj laka
2. prašni oblak: za kolima se diže čitav oblak bugije
3. močan smrad: udarila bugija iz njega

gradonósac -sca m točni oblak

lićúrak -rka m dial. deževni oblak

mr̀čava ž
1. ekspr. gosta temna hosta, temen oblak, črn dim
2. tema, mrak: mrčava u duši

oblàčina ž velik oblak

ȉvičiti -īm
1. obrobljati: vrbe su ivičile obalu; severna Srbija iviči se sa Srpsko-Madžarskom nizijom severno Srbijo obroblja Srbsko-Madžarska nižina; iznad šume, kojom se iviči vidokrug, uzdiže se oblak nad gozdom, ki obroblja obzorje, se vzdiguje oblak
2. robiti: ivičiti znači savijati malo kraj i šiti ga da se ne izvuku konci

kišònoša m, kišonoša oblak deževen oblak

vȁtren -a -o
1. ognjen: -i jezici; -a lopta, kugla atomski oblak
2. rdeč: -a boja
3. strelni: -o oružje
4. ognjevit: vatren poljubac; -a ljubav; -ōst ž ognjevitost