Franja

nòvica ž novica: -e iz gradskoga života

nòvica ž (lat. novicia) novica, novinka v samostanu

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

glàsina ž
1. močan glas
2. glas, slab glas: prenose se nekakve -e; gone ga -e da je nevaljao čovjek
3. novica: -e stižu o tome

hȁber m (t. haber, ar.) glas, novica, sporočilo: haber učiniti obvestiti; tome sam se -u i nadao to novico sem pričakoval; slati komu haber poslati komu glas; nemati ni -a za koga ne se zmeniti za koga

novìtēt -éta m (lat. novitas) noviteta, novost, novica, novota

nȍvōst ž, mest. u novòsti
1. novica: raširiti novost po gradu
2. novost: uvoditi neke -i; modne, filmske -i

saznánje s
1. spoznanje: teorija -a spoznavna teorija; drvo -a drevo spoznanja
2. novica: to je neprijatno saznanje

vêsak -ska m, vésak -ska m dial.
1. glas: čuje se vesak novorođenčeta; večernje zvono oglasi službu, a vesak njegov razleže se nadaleko
2. glas, hrum: iz okolnih dućana čuje se smeh, vesak i graja
3. glas, novica: ode vesak niz tursku Krajinu, od brda do brda

vȉjest ž, mest. u vijèsti (ijek.), vêst ž, mest. u vésti (ek.) vest, novica, sporočilo: radosna vijest vesela novica; komordžijska vijest alarmantna novica

blȁgovijest ž (ijek.), blȁgovēst ž (ek.) blagovest, vesela novica

blagovjèštēnje s (ijek.), blagovèštēnje s (ek.) blagovest, vesela novica

djèvica ž (ijek.), dèvica ž (ek.)
1. devica
2. deklica
3. novica v samostanu
4. Djevica, Devica ozvezdje; Djevica Orleanska; stara djevica

iskušènica ž novica v samostanu, preizkušenka

karahàber m (t. kara, haber) dial. žalostna novica

muštùluk m (t. muštuluk, perz.) pog.
1. nagrada prvemu prinašalcu dobre, vesele novice
2. dobra, vesela novica: otići na muštuluk iti komu pravit veselo novico; evo ti talir za muštuluk

novàkinja ž
1. novinka: novakinja u razredu, medu medicinskim sestrama
2. novica v samostanu
3. nedavno kupljena domača žival, samica

múnja ž, mn. mȗnje blisk, strela: udarila je munja; stajao je kao udaren -om; munja sijevnu, sevnu iz oblaka; vijest se kao munja proširi u narodu novica se je kot blisk raznesla med ljudstvom

záhodskī -ā -ō straniščni: -a jama; zahodski telegram ekspr. alarmantna novica