Franja

nòga ž, daj. nȍzi, tož. nȍgu, mn. nȍge, rod. nȍgū in (redko) nógā
1. noga: boli me noga; stati na vlastite -e; podmetnuti kome -u, gubiti tlo pod nogama; pasti kome pred -e; od malih nogu; stajati jednom -om u grobu; noga od kreveta
2. vznožje: noga brda, planine
3. dial. čevelj (kot dolžinska mera): skoči sedam noga i po muške pedi
4. potući neprijatelja do nogu popolnoma potolči sovražnika

bȁdžāk m (t. badžak)
1. dial. noga
2. odrta koža s prednjih in zadnjih nog

čòlan -ána m ekspr. taca, noga

hódalo s, hòdāljka ž
1. ekspr. organ za hojo, noga
2. nav. mn. hodulje

kljáka ž pohabljena okončina, roka, noga

nožètina ž ekspr. noga, velika noga

nòžūrda ž, nožurètina ž, nožùrina ž ekspr. noga, velika noga

cjèvara ž (ijek.), cèvara ž (ek.)
1. glista cjevara zool. cevkar
2. slabš. tanka noga: gubi se sa tim -ama

čìfta ž (t. čifte, perz.)
1. brca konja, osla, mezga
2. konjska, oslova, mezgova zadnja noga

drvènjača ž
1. iz lesa narejen predmet: drvenjača čaša, žlica, kašika
2. lesena hiša: drvenjača na dva kata, na dva sprata
3. ekspr. lesena noga
4. lesna vlakna kot dodatek celulozi, surovina za izdelavo navadne vrste papirja

dûstaban m (t. duztaban) ploska noga

hàlvat m (t. halvet, ar.) večja izba v pritličju starinskih hiš, kamor tuja noga nima dostopa, miren, diskreten prostor

kràkalo s
1. ekspr. človekova noga: drhtao je i grleno hukao u ruku topćući svojim krivim krakalima
2. dial. prehod čez reko, kjer skačeš s kamna na kamen

ȍdra ž bot. vranja noga

pàprčak -čka m dial. jagnjetu odrezana noga, ki rabi kot spona za razparani trebuh, ko se jagnje peče

rìpida ž (gr. rhipis)
1. drog s svetniško podobo na vrhu (pravosl.)
2. ekspr. velika roka, velika noga

stazàrica ž, stàzārka ž bot. sračja noga

štȕla ž
1. lesena noga: noga je ostala zgrčena u kolenu zanavek; od tog vremena Vuk se nije više od -e odvajao
2. hodulja

štȕlast -a -o dolg kot lesena noga: -e cipele

záponjač zápōnjča m jagnjetu odrezana noga, ki rabi kot spona za razparani trebuh, ko se jagnje peče