Franja

klȉn m, mest. na klìnu, mn. klȉnovi
1. klin: gvozdeni klin za vješanje odijela, oružja; zabiti komu klin u srce; zabiti klin u neprijateljske položaje; siguran kao vrbov klin nezanesljiv
2. zagozda: klin za cijepanje drveta, za cepanje drveta
3. kozica, srček, vstavek v obleki
4. mn. klini med. kila, hernija

cvȉka ž (n. Zwicke) nizko pog. žebica, žebelj, zagozda, klin: zabiti komu -u škodovati komu, zagosti jo komu

čûkalj -klja m, mn. čûklji, čȕkljevi
1. sklepna glavica, členek: pokucavati čukljem o stakio da se oproba materijal
2. klin, na katerega obešamo orožje

klȉnac klînca m
1. klin: objesiti šešir na klinac na zidu
2. klinec, žebelj: čekićem ispravljati stare klince
3. ekspr. nedorasel fant: moji drugovi varošani, klinci u kratkim gaćicama, rugaju mi se iza ćoškova; klincima ispod 16 godina zabranjen je ulaz u salu
4. ni -a neću maknuti ne bom s prstom mignil; kog -a mi možeš kaj mi pa moreš

mèrtek m, mn. mèrteci (t. mertek)
1. dial. greda, tram: dogonio sam ti onomlane mertek iz naše šume pripeljal sem ti lani tram iz naše hoste
2. velik žebelj, klin: mesto đuladi vise na zidnom satu o lancima konjske ploče i nekakvi merteci

pȁlamār m, palàmār -ára m (t. palamar, gr.)
1. navt. debelo ladijsko vože, vože za privezovanje ladij k obrežju
2. klin, žebelj: u kući čadavih greda, s brvnima punim drvenih palamara, pevao je Višnjić

ùsadica m moznik, klin

vîda ž (ben. vida) dial.
1. vijak: brava na vratima se -ama zavidava
2. klin
3. pipa: ima tamo jedna česma, koja se zavrće na -u

basàmak m (t. basamak)
1. stopnica: ići uz -e, niz -e; basamaci vode u prvi sprat
2. lestveni klin

čìvija ž (t. čivi)
1. železen, lesen klin: kaput visi o -i, na -i; uzeti sa -e
2. osnik: čivija za utvrđivanje točkova za osovinu
3. ključ: čivija na violini
4. ekspr. skopuh: stara čivija
5. premetenec: užička čivija
6. zabiti kome -u narediti komu kaj neprijetnega, vreči koga na šajbo

čvr̂klja ž dial.
1. lesen klin na steni
2. krekovt, orehar, lešnikar

kârva ž (madž. karó) klin na lojtrnici

klìnčina ž velik, močan klin

klinòvito prisl. kot klin: lice iz kojega je klinovito iskočio dugačak nos

ljestvènīk -íka m (ijek.), lestvènīk -íka m (ek.) lestveni klin

moždànīk -íka m moznik, lesen klin za vezanje lesenih delov, klin za vezavo kosov platišča

pȍtūk m nabijalo, lesen klin, s katerim sodar nabija obroče

prèčaga ž (ijek., ek.)
1. anat. prepona, diafragma
2. prečna deska, prečni drog
3. lestveni klin: pasti na nisku -u
4. zapah: prečaga na vratima

prèčanica ž (ijek., ek.) lestveni klin

pȕstođāk m
1. deček, ki ne hodi v šolo
2. deček, ki je obesil šolo na klin