Franja

klȁdīvo s
1. kladivo: kovačko kladivo; udarati -om po nakovalu; iz kovačnice čuje se udarac kovačeva kladiva
2. kembelj: kladivo u zvonu
3. šport. kladivo: bacanje -a
4. anat. kladivce: kladivo uhu

čèkić m (t. čekič)
1. kladivo: kovački, stolarski, postolarski, rudarski čekić; drveni, olovni, parni, pneumatski čekić; čekić sa drvenom ručkom i čeličnom glavom; -em zabijamo eksere, šipove
2. anat. ušesno kladivce, mallus
3. morski čekić zool. kladvenica, jarem
4. drveni čekić bat, macelj

kalàpāč -áča m (madž. kalapacs, sla.) dial. kladivo

klȁdivac -īvca m kladivo: drvenim -em odbijati čep buretu

pribìjāč -áča m pribijač, kladivo

čàkanac -ānca m (madž. csákány) klepač, kladivo za klepanje

čȕka ž kladivo za klepanje mlinskega kamna

ćȕka ž oskrd, kladivo za klepanje mlinskega kamna

kȉlavica ž rudarsko kladivo, težko en kilogram

klépac -pca m klepač, klepalno kladivo

kòrāć -áća m (gr. korakion)
1. dial. podkovsko kladivo
2. tolkalo na vratih

mȁca ž (it. mazza) bat, veliko kladivo, macola

mlât m, mest. na mlátu, mn. mlátovi in mlȁtovi
1. cepec: jednolično udaranje mlatova
2. bat, veliko kladivo
3. udarec: čuje se mlat vesla

mlátac mláca m, mn. mláci mlȃtācā
1. mlatič: za danas najmio sam mlace; smrt, neumorni mlatac, argatuje na svom gumnu; to mi je trlac i mlatac to je moje vsakdanje oblačilo, v katerem tarem lan in mlatim žito
2. bat, veliko, težko kladivo: kovaču, daj mi mlatac

ȍškr̄t ž oskrd, kladivo za klepanje mlinskega kamna

samòkov m zastar.
1. kladivo na mehanični pogon: tu je voda pokretala -e, koji su kovali gvožđe
2. fužine, kladiva

sječìvica ž (ijek.), sečìvica ž (ek.) oskrd, kladivo za klepanje mlinskega kamna

šùpērnjāk m kladivo ladijskega tesarja

zùbatica ž
1. brana
2. nazobčano klesarsko kladivo

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se