Franja

kâr kára (in kâra) m
1. graja: dočeka je majčin kar jer se dugo ne vrati iz grada
2. kazen: nije to kar božji; crkveni kar cerkvena kazen

kàštiga ž dial. kazen

kȁzna ž kazen: tjelesna, teška, blaga, pravedna, oštra kazna; reći, primiti, nametnuti, nastupiti, olakotiti, pooštriti -u; zaprijetiti, zapretiti -om; oprost -e oprostitev kazni; izvršenje -e; smrtna kazna; kazna lišenja slobode kazen odvzema prostosti; kazna doživotne robije kazen dosmrtne ječe; biti pod -om biti v zaporu

nakazánje s (csl.) kazen: gospod nam posla nakazanje

pédepsa ž (gr.) zastar. kazen

pòkora ž, pȍkora ž
1. pokora: to ćeš učiniti za -u; ekspr. pokora: umro je muž, ostala je za njim njegova pokora
2. kazen: pokora za grijeh; božja pokora

sijáset m (t. sijaset, ar.)
1. množina, obilica: sijaset riba; sijaset briga
2. kazen: zlo činio, sijaset primio
3. neprilika, nevšečnost: počinili mi đaci trista sijaseta
4. sila: neću te ostaviti bez velikog -a
5. hrup: iznesu silu zvona i stanu u njih udarati, na taj sijaset grnu malo i veliko u crkvu

sr̀klet m (t. syklet, ar.)
1. težava
2. vznemirjenje, nervoza
3. kazen, grožnja s kaznijo

džèrima ž (t. džerime, ar.) dial. globa, denarna kazen

eksìkluk m (t. eksiklik)
1. nepopolnost, pomanjkljivost, primanjkljaj: da odbijemo eksikluk odštejmo, kar manjka pri teži
2. nesreča, ki sledi kot božja kazen za greh: ubio ga eksikluk, bojim se teška -a

fȅrula ž (lat. ferula)
1. nekdaj ravnilo ali palica, s katero je učitelj za kazen tepel otroke po dlani
2. strog postopek
3. hud režim

glòba ž, tož. glȍbu, mn. glȍbe globa, denarna kazen: osuditi na -u

glòbiti -īm, globljávati glòbljāvām
1. globiti, nalagati denarno kazen
2. izmozgavati, izsiljevati, odirati

justificírati -fìcīrām, justìfikovati -ujēm (lat. justificare) justificirati, izvršiti smrtno kazen

káret m (t. kahretmek) dial. kazen v igri "prsten": po nekim mjestima kriju prsten u ruke i tu nema kareta nikakvoga

odrobìjati -ām odsedeti zaporno kazen: idem, ja sam odrobijala svoje

ukùbet m (t. ukubet, ar.) nesreča, božja kazen

klúpa ž, tož. tudi klûpu, mn. klûpe, rod. klúpā klop: školska, optuženička, dačka, magareća klupa; derati -u trgati hlače na šolski klopi; povaliti na -u položiti kaznovanega na klop in ga pretepsti (nekdaj šolska kazen)

pòrcija ž (lat. portio)
1. porcija, menažka
2. obrok jedi
3. odmerek, obrok
4. dial. davek: razgovaraju prijatelji o ljetini, o žetvi, o berbi i o -i; dobio je svoju -u dobil je svojo kazen

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla