Franja

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

pȕla ž, pùlija ž (t. pul, perz.)
1. gumb
2. poštna znamka, kolek
3. kovinski okrasek, prišit na obleko
4. okrasni kovinski obroček
5. zastar. droben denar

mȁrka ž (n. Marke, fr. marque)
1. tovarniška znamka
2. poštna znamka: poštanska marka
3. taksena marka kolek

pòništiti -īm
I.
1. uničiti: poništiti taksenu marku uničiti kolek; poništiti pasoš uničiti potni list
2. preklicati: poništiti odluku, dekret
II. poništiti se ponižati se: u dobru se ne ponesi, a u zlu se ne poništi

taksenī -ā -ō taksni: -a marka kolek