Franja

glàsnīk -íka m, glȁsnīk m
1. glasnik: glasnik je otišao u Atenu, u Atinu; sunce je glasnik radosti
2. kurir, raznašalec
3. glasnik, predstavnik: Dante, glasnik renesansne misli
4. glasnik: Glasnik slovenski u Celoveu
5. lingv. glasnik, sonant

dòglasnīk m glasnik: primati vijesti od -a

glasònoša m glasnik: pesnik je glasonoša drugog doba

habèrdžija m (t. haberdži, ar.) glasnik, sel: -e smrti

habèrnīk -íka m (t. haberdar, ar.) zastar.
1. top, s katerim so se naznanjale posebne novice
2. glasník, sel

habrònoša m (gl. haber)
1. glasnik, sel
2. slabš. kdor razširja govorice, klepetač, klepetun

kalàuz m (t. kylavuz)
1. vodnik: eto ti -a koji će te voditi, otpratiti kroz velike komplekse šume, kroz tudu zemlju
2. mešetar
3. glasnik
4. odpirač, vitrih

návjesnīk m (ijek.), návesnīk m (ek.) glasnik: carski, božji navjesnik

oglàsnīk -íka m glasnik

poklìsār -ára m (gr. apokrisiarios)
1. poslanik: bio je poklisar naše vlade u Parizu
2. odposlanec, glasnik

sáija m (t. sai, ar.) glasnik, sel (ki prinaša pismo, pošto nadrejenih)

tȅklič m tekač, glasnik, sel

tr̀kalo s tekač, glasnik, sel: izići će kolo na trkalo resnica bo prišla na dan

ùlak m, mn. ùlaci (t. ulak) glasnik, hitri sel: stigao je ulak s carskim fermanom

vjȅsnīk m, vjèsnīk -íka m (ijek.), vȅsnīk m, vèsnīk -íka m (ek.) glasnik

zdûr m, mn. zdȗri in zdȕrovi (lat. exitor) zgod.
1. glasnik
2. birič v starem Dubrovniku

glàsnīčkī -ā -ō, glȁsnīčkī -ā -ō glasniški: -o žezlo; -a uloga, gl. glàsnīk in glȁsnīk