Franja

dvȍje dvóga dvóma skupni štev. dvoje: dvoje djece; bilo nas je dvoje; pršte drva na dvoje; dvoje-troje

pâr m par, dvoje: na parove postrojiti se; po parovima se postrojiti; na parove razbroj se

dvȍji dvȍje dvȍja pri množinskih samostalnikih dvoji dvoje dvoja: dvoji opanci, gosti; -e čarape; proći kroz dvoja vrata; dvoji svatovi

kéteuš m, kétoš m, kétuša ž (madž. kettös) eden od ljudskih plesov v dvoje

nȁdvoje prisl. na dvoje, na dva dela; nadvoje -natroje prisl. na dvoje na troje

predvájati prèdvājām prepolavljati, deliti na dvoje

prèdvojen -a -o prepolovljen, razdeljen na dvoje

predvòjiti prèdvojīm prepoloviti, razdeliti na dvoje: majstor je predvojio sobu, stan

predvostrúčati -dvòstrūčām, predvostručávati -strùčāvām, predvostručívati -srùčujēm
1. podvojevati
2. v dvoje pregibati

predvòstručiti -īm
1. podvojiti: predvostručiti primljene pare; dan će predvostručiti njegove muke
2. v dvoje preganiti: predvostručiti dva rucnika, i onako će izići četiri

samòtrećī -ā -ē eden in še dvoje, dva: uvedu popa -ega na konak pripeljali so popa in še dva na prenočevanje

ȕdvoje prisl. v dvoje, po dva: život udvoje